Robert Golob
Volitve 2026
Četrtek, 19. 2. 2026, 20.05
1 mesec, 1 teden
Predvolilno soočenje
Namesto argumentov odsotnost: Janša in Vrtovec nista stopila pred kamere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,86
Končalo se je prvo predvolilno soočenje parlamentarnih strank na TV Slovenija. Na ključna vprašanja o temah, ki vplivajo na življenje Slovenk in Slovencev, so odgovarjali predsedniki parlamentarnih strank. Med njimi ni bilo predsednika stranke SDS Janeza Janše in predsednika NSi Jerneja Vrtovca.
Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 22. marca, bodo predsedniki strank in list na več soočenjih predstavili svoja stališča do ključnih tem, ki vplivajo na življenja Slovenk in Slovencev. Danes je bilo na sporedu prvo, v katerem so se soočili predsedniki parlamentarnih strank.
Soočenja so se udeležili predsedniki strank Gibanje Svoboda Robert Golob, SD Matjaž Han, Levica in Vesna Luka Mesec, Demokrati Anžeta Logarja Anže Logar, Prerod Vladimir Prebilič in Mi, socialisti Miha Kordiš.
Soočenja se nista udeležila predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Jernej Vrtovec zaradi "prepovedi Tarče" ter po njunem mnenju neenakopravne obravnave vseh političnih strank na RTV Slovenija.
S kom bi sestavljali vlado?
Predsedniki strank so najprej odgovarjali na vprašanje, s kom bi sestavljali vlado. Kot je dejal Anže Logar (Demokrati Anžeta Logarja), od zmagovalca pričakuje, da bo on povabil k sodelovanju najmočnejšega na "drugi strani". Poudaril je, da bi on sestavljal vlado "politične širine" in napovedal, da nobene vlade ne bodo omogočili ali onemogočili.
Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob si želi nadaljevanja zdajšnje koalicije. "Ne izključujemo koalicije z nikomer drugim, razen Janezom Janšo in SDS," je bil jasen premier. Enako meni Vladimir Prebilič (Prerod), za katerega je Janez Janša kot mandatar nesprejemljiv.
Matjaž Han je napovedal, da ne bodo šli v nobeno drugo vlado kot levosredinsko z dobrim programom. Ob tem ni želel povedati, s kom ne želijo sodelovati, je pa poudaril, da je treba delati kot ekipa. "Naloga koalicije je, da dela skupaj," je dejal. Luka Mesec je dodal, da je Levica timski igralec že ves mandat in da je pripravljena sodelovati s strankami, ki želijo takšno pot nadaljevati.
Po besedah Mihe Kordiša (Mi, Socialisti) se gre trenutna vlada "sredinski janšizem", zato potrebuje veter z leve strani, ki ga lahko zagotovi prav njegova stranka.
Od zdravstva do pravne države in negotovih razmer v svetu
"Zelo ponosen sem, da sem del koalicije, ki je v 30 letih zažiranja zasebnega zdravstva v javno končno obrnila krmilo," je poudaril Mesec (Levica in Vesna). Po njegovih besedah je ta vlada naredila prve korake, da v Sloveniji ne bomo prišli do tega, da bomo namesto zdravstvenih kartic v zdravstvu uporabljali bančne kartice. Kot razlog, zakaj je treba narediti ostro ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, je podal primer ortopedov. Ti so po njegovih besedah začeli odpovedovati operacije, ker želijo škodovati vladi, s tem pa želijo ohraniti stanje, v katerem lažje ortopedske operacije opravljajo v zasebnih zavodih, težje pa v javnih. Po besedah Mesca to vodi v uboj javnega zdravstva.
Golob (Gibanje Svoboda) je poudaril, da je krepitev javnega zdravstva prva prioriteta, kar pomeni, da morajo, če hočejo preprečiti privatizacijo, okrepiti investicije. Po njegovih besedah so v tem mandatu investirali 800 milijonov evrov v bolnišnice, nakupili več opreme kot kadarkoli prej, pridobili 400 zdravnikov in 800 medicinskih sester, ob tem pa je vsako leto po sto vpisnih mest več za študij medicine. Po njegovih navedbah je v teku tudi načrt za odpravo čakalnih vrst, kar je zakon o digitalizaciji zdravstva. Prihodnje leto bomo dobili prve prave podatke o čakanju, je napovedal.
Prebilič (Prerod) podpira ločitev zasebnega in javnega zdravstva, pri čemer mora imeti po njegovih besedah drugo absolutno prioriteto. "Osebno menim, da bi to lahko rešili na tri načine. Prva pot je taka, da je treba javne zavode preoblikovati oz. vodenje javnih zavodov preoblikovati tako, da bodo lahko zdravniki znotraj javnega zavoda izživeli vse svoje profesionalne in tudi delovne ambicije. Tukaj mislim, da obstaja veliko prostora in da je veliko treba izboljšati. Druga stvar, ki se mi zdi pomembna, je nagrajevanje zdravnikov v javnem sistemu. Mislim, da bi bili lahko nagrajevani boljše in bi bila potem tudi motivacija za odhajanje manjše," je pojasnil.
Han (SD) je dejal, da so v tem mandatu dokazali, da znajo razmejevati med javnim in zasebnim zdravstvom. Poudaril je, da se čakalnih vrst ne da odpraviti čez noč, se bodo pa rezultati čez čas poznali. Prepričan je, da je stvari mogoče urediti tako, da bodo ljudje v 30 dneh prišli do specialista. "Ključna zadeva je, da v primarnem zdravstvu naredimo en korak naprej, da pridobimo v Sloveniji bistveno več družinskih zdravnikov in da ta del okrepimo," je pojasnil. Po njegovem mnenju je treba poskrbeti, da koncesionarji delajo svoje delo naprej.
Logar (Demokrati Anžeta Logarja) je prepričan, da so največja spodbuda za zasebno zdravstveno varstvo ravno dolge čakalne vrste, kar je po njegovem mnenju posledica dela te vlade. "Treba je spremeniti sistem, treba se je posvetiti javnemu zdravstvu na način, da bo bolj učinkovit," je dejal in dodal, da je Vladimir Prebilič en model že predstavil. "Drugi model je ta, da izkoristimo vse kapacitete, ki jih imamo v javnem zdravstvu. V tem trenutku jih je približno 25 odstotkov neizkoriščenih in tu bi dodatno zmanjševali, skrajševali čakalne vrste," je razložil Logar.
Kordiš (Mi, socialisti) je dejal, da so bili o dvojnih praksah glasni že zelo dolgo časa. Poudaril je, da je javno zdravstvo v krizi, ker se ga privatizira. "Privatizirajo pa ga interesi zdravniškega lobija in interesi zavarovalnic," je dejal. Kritiziral je "divje podeljevanje koncesij", tudi komercialne zdravstvene zavarovalnice, ki naj bi namerno pustile ljudi čakati v čakalni vrsti. Prepričan je, da čakalne vrste umetno ustvarjajo zato, da lahko dodatno zasebno za opravljanje storitev zaračunavajo. Zavzel se je za popolno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in spremembo v obvezen, pravičen prispevek.
Golob (Gibanje Svoboda) na vprašanja o delovanju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ni hotel odgovarjati, ker je sam v postopku. Dejal je, da so v tem mandatu KPK povečali financiranje in dvignili plače.
"Spodkopavanje institucij, ki naj zagotavljajo vladavino prava, je najslabša pot. Zato, ker znižuje možnost, da se vzpostavijo ustrezni kriteriji in politična kultura, ki je v Sloveniji precej nizka, ko celo predsednik vlade reče, da bo odstopil, če bo KPK ugotovila kršenje integritete, pa potem tega ne naredi," je bil kritičen Logar (Demokrati Anžeta Logarja). V svojem programu predlagajo ustanovitev nove institucije, posebne tožilske enote, ki bi sodelovala s posebno enoto policije ter se ukvarjala z organiziranim kriminalom in korupcijo.
Han (SD) je poudaril, da je spoštovanje pravne države in njenih institucij bistvo demokracije. Dejal je, da je SD takrat, ko so naredili napako, za to prevzela odgovornost, ter spomnil na odstop ministric v primerih Litijske in Šutarjeve smrti. Spomnil je tudi na odstop Janija Prednika. Krepitvi pristojnosti KPK ne nasprotuje.
Prebilič (Prerod) je spomnil, da je za njih rdeča črta spoštovanje pravne države in enakosti pred zakonom. "Mislim, da kadarkoli politika posega čez svoje okvire, podira zaupanje ljudi tako v državo kakor v politiko, in seveda ne moremo pričakovati potem od državljank in državljanov, da bodo sledili komurkoli, če te integritete ne uživa," je prepričan.
Mesec (Levica in Vesna) je poudaril, da je Levica stranka, ki ni nikoli "osirala" pravne države ali njenih institucij. Napovedal je, da bodo v naslednjem mandatu na področju pravosodja bistveno bolj glasni in aktivni. Dejal je, da ga zelo moti in boli, kar se dogaja na področju gospodarskega kriminala, pri čemer je spomnil na primer Roka Snežiča, ki mu "država ne mora nič".
Kordiš (Mi, socialisti) meni, da to, kar se dogaja pri nas, ni pravna država. "Prav nasprotno, to je resnica pravne države v kapitalizmu, kjer imajo eni zelo veliko denarja in zelo veliko vpliva, drugi pa nič," je povedal. Po njegovem mnenju pravna država ščiti privilegije mogočih in bogatih.
Kakšno premoženje bodo prijavili KPK?
Robert Golob je povedal, da bo prijavil prihranke in lastništvo podjetja, ki ga je pridobil po razvezi z nekdanjo ženo. Anže Logar ima v lasti nekaj delnic, četrtino hiše in nekaj tisoč evrov na računu. Matjaž Han je skupaj z ženo lastnik nepremičnin v Radečah in na Pagu, poleg tega ima v skladih 180 tisoč evrov prihrankov. Luka Mesec je lastnik 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani, za katerega plačuje posojilo. Miha Kordiš je dejal, da ima v lasti njivo in avtomobil. Vladimir Prebilič je lastnik tretjine hiše in stanovanja v Ljubljani, ki ga je kupil od sorodnikov in v katerem živi starejša hči.
V nadaljevanju so predsedniki parlamentarnih strank komentirali pred tremi meseci sprejet Šutarjev zakon. Golob je v odgovoru poudaril, da vsi želimo živeti v državi, kjer vladata red in varnost. "Varnost pomeni to, da če zaznamo incidente z orožjem, ga policija lahko učinkovito zaseže. Šele po sprejetju Šutarjevega zakona ima policija dovoljenje, da nekomu sledi," je povedal in dodal, da šele s sprejetjem Šutarjevega zakona žrtvi ni več treba na sodišču dokazovati, da je bila napadena. Poudaril je, da se je od sprejetja zakona število kaznivih dejanj in prekrškov na območju jugovzhodne Slovenije zmanjšalo. Omenil je tudi izplačilo socialne pomoči. "Nekdo, ki prejema socialno pomoč, in jaz z veseljem dajem davke za to, da imajo tisti, ki to potrebujejo, socialno pomoč, se mora držati enakih pravil, kot se jih moram tudi sam."
Logar, ki Šutarjevega zakona v parlamentu ni podprl, čeprav je dejal, da ga bo, je pojasnil, da je to storil, ker je bil zakon "figov list, da si je vlada oprala slabo vest, ker prej ni ukrepala".
Prebilič je poudaril, da je še kot župan Kočevja v DZ opozarjal na problematiko jugovzhodne Slovenije in to, da se bodo težave stopnjevale. "Če hočemo rešiti komunalno in drugo opremo v teh naseljih, potrebujemo občinski prostorski načrt. In veste, kdo daje soglasje? Država ga daje in mi ne moremo rešiti teh vprašanj, če država z vami ne sodeluje," je poudaril.
Han je ocenil, da je država delovala prav in da bodo del zakona, ki zadeva socialne transferje, popravili. Po njegovem mnenju so nekateri ministri odstopili, čeprav niso bili ničesar krivi.
Po mnenju Kordiša je Šutarjev zakon začetek policijske države pri nas. Zakon je opisal kot grozljiv in dodal, da imajo v stranki že zdaj pripravljen zakon za zavrnitev Šutarjevega zakona, ki ga bodo vložili v prvem dnevu naslednjega mandata.
Po mnenju Prebiliča je vojna v Ukrajini Evropo bolj povezala in prinesla spoznanje, da se ne more zanašati na zavezništvo z ZDA. Rešitev vidi v povezovanju z državami, kot so Kanada, Mehika, Brazilija, Indija in Japonska. Skrbi ga "krepitev duha militarizma" v Evropi.
Mesec se je strinjal s Prebiličem in dejal, da se mora Evropa vzpostaviti kot samostojna velesila. Znova je izrazil nestrinjanje s povečanjem izdatkov za oboroževanje in napovedal nadaljevanje obrambe socialne države pred oboroževanjem. Glede mednarodnih razmer je povedal, da je mir ogrožen, saj razpadajo institucije, ki bi ga morale varovati.
Kordiš se je jasno zavzel za izstop iz zveze Nato, povezoval pa bi se s Kitajsko. Po njegovem mnenju nas ne ogrožata Kitajska in Rusija, ampak Zahod ogroža preostanek sveta.
Golob je izpostavil pot k miru in spoštovanje mednarodnega prava ter s tem povezane suverenosti držav. Prepričan je, da bi se morala Evropa postaviti na lastne noge. Spomnil je, da tudi Slovenija več vlaga v obrambne namene, velik del sredstev gre za tako imenovane projekte dvojne rabe, kot so recimo bolnišnice.
Logar meni, da je Donald Trump končno zdramil EU, da se je začela zavedati kritičnih elementov državnosti in tega, da je treba poskrbeti za lastno varnost. Stalno ponavljanje izjav, da se je treba zavzemati za mir, je označil za demagogijo. "Vsi prisegamo na mir, sem prepričan, ampak če nekdo strelja, pobija in izvede invazijo na Ukrajino, boš težko potem rekel, usedimo se za skupno mizo in se zmenimo," je dejal.
Po besedah Hana je "svet padel s tečajev", a Slovenija s svojimi stališči rešuje svoj ugled in ugled Zahoda. Sam meni, da v Sloveniji ne potrebujemo oboroževanja, ampak dogovor za mir in diplomacijo. "V vsakem primeru je boljši slab mir kot dobra vojna," je odvrnil Logarju. Spomnil je tudi na priznanje Palestine.
Han je poudaril, da nobena stranka ni bila proti plači in božičnici, a meni, da bi morale biti zadeve bolj usklajene s socialnimi partnerji, da bi gospodarstvo vedelo, kakšen poslovni načrt narediti. "Če želimo imeti dober javni sistem, če javni servisi dobro delujejo, če želimo imeti socialno državo, potrebujemo konkurenčno gospodarstvo," jepoudaril.
Po besedah Logarja bi Demokrati minimalno plačo dvignili tako, da bi plače razbremenili. Po njihovem modelu bi minimalna plača znašala 1.016 evrov.
Mesec bi razbremenil delo, poleg tega se zavzema za to, da bi bila dohodninska reforma ena prvih potez nove vlade.
Kordiš je opozoril, da je draginja zelo huda in da ljudje zdaj živijo slabše, kot so živeli pred štirimi leti.
Prebilič je povedal, da božičnice ne bi ukinjal, ob tem podpira tudi davčno reformo. Opozoril je, da je treba vzpostaviti predvidljivo okolje, da se gospodarstvo razvija, sicer bomo imeli težave.
Golob je dejal, da desnica "vedno obljublja raj na zemlji s tem, ko bo davke znižala. Nikoli pa ne pove, komu bo vzela." Pojasnil je, da v uspešnih podjetjih nimajo težav z minimalno plačo, ker njihovi zaposleni ne prejemajo minimalne plače. "V teh podjetjih so najbolj pozdravili prejšnji teden sprejeti zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Kaj se je zgodilo? Ta zakon v resnici zelo razbremenjuje ravno plače srednjega razreda najbolj, najbolj produktivne," je povedal Golob. Dodal je, da desnica ne razume gospodarstva, "obljublja pa stvari, ki jih ni sposobna nikoli uresničiti".
