Bolnišnice tonejo v izgube, nekaj je hudo narobe

Bolnišnice so v minulem letu ustvarile 1,5 milijarde evrov prihodkov iz poslovanja, okoli sto milijonov evrov več kot leta 2017. Kljub temu so dosegle kar 83 milijonov evrov slabši rezultat. Največje izgube so ustvarili v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novi Gorici.

Primerjavo sicer izkrivljajo sanacijska sredstva, ki jih je vlada nakazala bolnišnicam konec leta 2017. Te hkrati potrjujejo, da se bolnišnice samo s temi ukrepi in brez državnih injekcij države očitno ne morejo izkopati iz izgube.

Medtem ko večina manjših bolnišnic, ki delujejo v manjših krajih in zaposlujejo nekaj sto ljudi, deluje s pozitivno ničlo, je pri Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana (kjer so izgubo v lanskem letu brez upoštevanja izrednih prihodkov zmanjšali za tretjino) kot tudi pri drugih velikih bolnišnicah drugače. Tudi zato, ker nase prevzemajo breme drugih regionalnih bolnišnic, ki ne izvajajo vseh programov oziroma imajo zanje premalo denarja. Med drugim, ker so vanje napoteni zahtevnejši bolniki, ki kljub opozorilu o dolgi čakalni dobi želijo pregled ali poseg opraviti v UKC Ljubljana.

Glavni stroški, ki bremenijo proračune bolnišnic, so plače zdravnikov in medicinskih sester, ki so se v lanskem še dodatno zvišali. Analiza kaže tudi, da se je v lanskem letu število zaposlenih v bolnišnicah še povečalo.

Zdaj je jasno, da bodo morali biti ukrepi za sanacijo pomembnega dela javnega dela zdravstva v prihodnje veliko bolj drastični, če se bodo želele bolnišnice izkopati iz rdečih številk oziroma da bo denar za zdravstvo porabljen bolj učinkovito, torej v dobro bolnikov.

Novice Zakaj je moral oditi Samo Fakin? Ne (le) zaradi zdravja. #analiza

Se potrjujejo dvomi o načinu sanacije?

Vlada Mira Cerarja oziroma nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je konec leta 2017 v 15 bolnišnicah, ki so imele konec leta 2016 nakopičene izgube, zagotovila skoraj 136 milijonov evrov proračunskih sredstev, s katerimi bi pokrila 80 odstotkov teh izgub.

Največ denarja, okoli 80 milijonov evrov, je dobil UKC Ljubljana, ki je največja zdravstvena ustanova v Slovenije in nosi tudi največje breme v sistemu javnega zdravstva. Denar so prejeli tudi UKC Maribor, splošne bolnišnice Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje in Nova Gorica, porodnišnica Kranj, Onkološki inštitut Ljubljana in bolnišnica Topolšica.

Milojka Kolar Celarc, nekdanja ministrica za zdravje Foto: STA , Vlada je na podlagi posebnega zakona imenovala sedem članov ekipe, ki usmerja in nadzoruje izvajanje sanacije v izbranih bolnišnicah. V njej so direktor rehabilitacijskega centra Soča Robert Cugelj in nekdanji direktor Golnika Mitja Košnik, finančnica medicinske fakultete Anja Milenković Kramer, nekdanji NLB-jevec in nesojeni šef Slovenskih železnic Ervin Pfeifer ter dva uradnika z ministrstva.

Kritiki so že takrat opozarjali, da gre pri tovrstni sanaciji le za zdravljenje posledic, ne virov težav v zdravstvenih ustanovah. Temu pritrjuje tudi naša analiza poslovanja slovenskih bolnišnic v minulem letu.

Dodatni denar se je prelil v višje plače

Naša analiza poslovanja UKC Ljubljana, UKC Maribor, Onkološkega inštituta Ljubljana, Splošne bolnišnice Celje in 21 drugih javnih zavodov - bolnišnic v minulem letu je pokazala:

- da so iz zdravstvene blagajne in proračuna prejele bistveno več denarja in temu primerno opravile več zdravstvenih posegov in storitev;

- v nekaterih bolnišnicah jim je uspelo privarčevati pri stroških blaga, materiala in storitev, a so se ti povsod drugod povečali;

- več kot polovica svežega denarja se je prelila v višje plače in dodatne zaposlitve. Stroški dela, ki že zdaj pomenijo polovico stroškov delovanja bolnišnic, so se še zvišali. Z izjemo ene porodnišnice se je pri vseh povečevalo tudi število zaposlenih;

- večina bolnišnic je poslovala z izgubo.

Novice Ministrica le vrh ledene gore: kukali so tudi v kartoteko člana družine Sama Fakina #video

Glavne slabosti sistema

Na primeru UKC Ljubljana, največje zdravstvene ustanove pri nas, se kažejo glavne pomanjkljivosti in slabosti slovenskega zdravstvenega sistema:

- prevelika obremenjenost bolnišnic in večje število bolnikov od zmogljivosti. To je posebej opazno pri velikih bolnišnicah;

- ker se vsako leto zdravi več ljudi, kot je predvideno v programu dela, marsikatere zdravstvene storitve, so pogosti rebalansi finančnih načrtov in ukrepi za sanacijo poslovanja;

Aleš Šabeder, nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Foto: STA , - kljub temu, da so se prednostno lotili ukrepov za zniževanje nabavnih cen pri dobaviteljih, bo to zahteven in dolgotrajen projekt, da bi dosegli pričakovane prihranke. V vmesnem času se zaradi napredka tehnologije zvišujejo stroški medicinske opreme in zahtevnejših oblik zdravljenja;

- bolnišnice imajo zvezane roke pri kleščenju proračunov, saj gre večina denarja za plače zdravnikov, medicinskih sester in drugega, zlasti administrativnega osebja. Te pa se določajo na ravni države in posamezne bolnišnice na to nimajo vpliva.

Posledica vsega tega so ne le visoke izgube bolnišnic, ki jih mora pokrivati državnih proračun, ampak tudi daljše čakalne vrste. Še več, čakalne dobe se marsikje podaljšujejo.

Kako so rasle plače v UKC Ljubljana

Glavni udarec za ekonomiko poslovanja bolnišnic v lanskem letu (in tudi prejšnjih) je bil dvig plač zaposlenih. To kaže primer največje bolnišnice UKC Ljubljana:

- zaradi dviga plač zaposlenim, vključno z napredovanji, so imeli za pet milijonov evrov višje stroške kot v letu pred tem. V lanskem letu so v povprečju zaposlovali 8.374 ljudi, od tega 1.335 zdravnikov, 4.040 negovalnega osebja in 2.992 drugega osebja. En zdravnik je v povprečju zdravil 75 bolnikov, ki so bili hospitalizirani oziroma štiri manj kot leto pred tem;

- zaradi prenehanja varčevalnih ukrepov so se zvišali stroški za dodatno pokojninsko zavarovanje skoraj za dva milijona evrov;

- v povprečju se na zaposlenega izplačuje več navadnih nadur (brez dežurstev, nadur neprekinjenega zdravstvenega varstva in raziskovalnih nadur). Znesek je bil višji za 800 tisoč evrov. Za dežurstva je šlo dodatnih 1,4 milijona evrov, za delovno uspešnost pa 1,8 milijona evrov. Za več kot pol milijona evrov je bil višji tudi regres, znašal je 842 evrov bruto na zaposlenega;

- ob upoštevanju odhodov je bil zaradi dodatnega zaposlovanja bruto strošek višji za dva milijona evrov.

Stroški obravnave pacienta v UKC Ljubljana v povprečju znašajo 5.683 evrov, od tega gre za zdravstveni material 1.683 evrov, za zdravila 734 evrov, za zdravstvene storitve 324 evrov, za stroške dela 2.675 evrov, za preostale stroške pa 267 evrov.

Čakalne dobe so se podaljšale

V minulem letu so v UKC Ljubljana na bolnišničnih oddelkih zdravili 118.744 pacientov, kar pomeni 1,9 odstotka preseženega načrtovanega programa, in imeli 738.860 ambulantnih obiskov. "Leta 2018 smo obravnavali več bolnikov, kot jih je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravljen plačati. Tudi zato, ker smo ohranjali dostopnost do zdravstvenih storitev na ravni prejšnjih let. Žal to pomeni, da so se nam čakalne dobe podaljšale," priznavajo v UKC.

Foto: STA , Za primerjavo, največja dunajska bolnišnica, ki je primerljiva z UKC Ljubljana, je imela leta 2017 120.186 hospitaliziranih bolnikov, njeni prihodki pa so bili še enkrat višji kot pri UKC Ljubljana.

Konec lanskega leta je bilo v čakalni vrsti za storitve UKC Ljubljana več kot 90 tisoč pacientov, kar je več kot pet odstotkov več kot leto pred tem. Skoraj 60 odstotkov jih je čakalo na prvi pregled v ambulanti, slabih 17 odstotkov na hospitalno zdravljenje in četrtina na diagnostični oziroma terapevtski postopek

38.278 pacientov ali 42,24 odstotka vseh čakajočih je čakalo na izvedbo zdravstvene storitve dlje časa, kot je dopustna čakalna doba, določena s pravilnikom.

Novice "Delamo, kot bi vozili avto iz leta 1984 brez tehničnega pregleda"

Kam gre denar

Ključni stroški UKC Ljubljana so bili v lanskem letu naslednji:

- za stroške materiala so porabili 187 milijonov evrov (načrtovali 168 milijonov evrov);

- za zdravstveni material so plačali 169 milijonov evrov (načrtovali 151 milijonov evrov);

- za gotova zdravila so porabili 73 milijonov evrov (načrtovali 60 milijonov evrov);

- za zdravstvene storitve po podjemnih pogodbah so namenili 32 milijonov evrov (načrtovali 29 milijonov evrov);

- za plače zaposlenih in druge stroške dela so porabili 269 milijonov evrov, kar je le tri milijone evrov več od načrtov.

V nadaljevanju posebej navajamo podatke o poslovanju bolnišnic, ki so vključene v sanacijski program na podlagi posebnega zakona: