Četrtek, 24. 10. 2019, 11.40
5 let, 2 meseca
Propadel še en poskus izenačitve financiranja zasebnih in javnih šol
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero je SDS spet želela izenačiti financiranje zasebnega in javnega šolstva, je končala zakonodajno pot. Tako je propadel še en poskus uresničitve odločbe ustavnega sodišča o financiranju šolstva.
Zadnji poskus SDS za izenačitev financiranja zasebnega in javnega šolstva je zavrnil že matični odbor za izobraževanje, tako da se je državni zbor na današnji seji le seznanil, da je zakonodajni postopek končan. Poslanske skupine so še pred tem predstavile svoja stališča.
Novelo podpirali v SDS, NSi in SNS
Novelo zakona z isto vsebino so že šestič predlagali v SDS, kjer po besedah njihove poslanke Jelke Godec želijo uresničiti odločbo ustavnega sodišča. Ker državni zbor odločbe še po petih letih ni uresničil, je poslanka koaliciji očitala kršitev več členov ustave in teptanje človekovih pravic. Po njenih besedah se želijo uresničitvi odločbe izogniti z vsemi možnimi variantami, od "barantanja z odstotki" do referenduma.
Poleg SDS so novelo podpirali še v NSi in SNS. Po besedah poslanke NSi Tadeje Šuštar je treba zaradi spoštovanja načela pravne države in spoštovanja ustavnega sodišča neustavnost čim prej odpraviti. Z zavrnitvijo je koalicija po njenih besedah zamudila zadnjo priložnost, "da si opere ime". Dušan Šiško iz SNS je medtem opozoril, da je v zasebnih šolah le odstotek otrok, zato se mu zdi nesmiselno, da koalicija "komplicira pri financiranju, za druge bedarije pa se vedno najde denar".
Koalicijske stranke proti noveli
Na drugi strani so noveli nasprotovali v koalicijskih poslanskih skupinah in Levici. Po besedah Aljaža Kovačiča (LMŠ) je predlog SDS nesprejemljiv, saj je ločevanje med javnim in zasebnim nujno, da se ne spodjedajo javne storitve. Ob tem je Kovačič obžaloval, da zadostne podpore ni dobil predlog ministrstva za izobraževanje.
Tudi v SD uresničitve odločbe ustavnega sodišča ne vidijo le v eni rešitvi oziroma v stoodstotnem financiranju obveznega in razširjenega programa. Po besedah njihovega poslanca Marka Koprivca bo treba najti širši dogovor, zato upa, da bo šolskemu ministru Jerneju Pikalu s svojo delovno skupino uspelo najti za vse sprejemljivo rešitev, ki ne bo ogrožala obstoja javne mreže šol.
Državni zbor julija ni podprl predloga šolskega ministra Jerneja Pikala glede financiranja zasebnih šol. Če bi bil predlog ministrstva potrjen, bi država zmanjšala sofinanciranje zasebnih šol.
Predloga SDS niso podprli niti v SMC, saj se po besedah njihovega poslanca Branislava Rajića nikoli niso zavzemali za stoodstotno financiranje zasebnih šol. Tega po njegovih besedah ustavno sodišče tudi ni zahtevalo, ker da je tudi samo potegnilo ločnico med javnim in zasebnim. Popolni izenačitvi javnega in zasebnega šolstva po besedah poslanca Branka Simonoviča niso naklonjeni niti v DeSUS, kjer ugotavljajo, da je pri uresničevanju ustavne odločbe najtrši oreh njeno različno razumevanje.
Da država ni dolžna v celoti financirati zasebnih šol, saj ustrezno vzdržuje mrežo javnih, je poudaril tudi poslanec SAB Marko Bandelli. Spomnil je, da v SAB zbirajo podpise za razpis posvetovalnega referenduma za spremembo ustave, v katero bi jasno zapisali, da je država dolžna financirati le javne šole.
Kordiš: Vsak cent za zasebne je cent manj za javne šole
Vnovičnemu poskusu SDS za izenačitev financiranja javnih in zasebnih šol ostro nasprotujejo tudi v Levici. Kot je dejal njihov poslanec Miha Kordiš, SDS pod pretvezo uresničevanja ustavne odločbe pred javni interes postavlja svoje politične interese ter interese zasebnih šol in Cerkve. "Vsak cent za zasebne šole je cent manj za javne, vsak cent za zasebne šole je cent preveč," je dejal Kordiš.
8