Petek, 21. 8. 2020, 11.41
3 leta, 7 mesecev
Prihaja zakon o dolgotrajni oskrbi: to so ključne novosti, ki jih prinaša
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,27
11
Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je od danes v javni razpravi, predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Kot so pojasnili predstavniki ministrstev za zdravje in ministrstva za delo, predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika in povezuje vse sisteme, znotraj katerih bodo uporabniki prehajali glede na svoje potrebe. Posameznik bo lahko izkoristil storitve na domu ali v ustanovi.
Za zagotovitev pravic iz predloga zakona se iz obstoječih javnih virov prenese 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Z dodatno zbranimi sredstvi želijo omogočiti, da osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov. Predlog zakona s tem omogoča, da uporabniki prejmejo storitve, ki jih potrebujejo, ne glede na svoj socialnoekonomski status ali brez dodatnih obremenitev svoje družine ali lokalnih skupnosti.
Posameznik z minimalno plačo bi prispeval 11 evrov
Tako bi prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnila v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus.
Po njenih besedah bi tako posameznik z minimalno plačo v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval 11 evrov na mesec, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo pa 21 evrov. Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.
Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem bi bil posameznik lahko upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket storitev dolgotrajne oskrbe, na primer do namestitvenih storitev.
Uvedli bodo tri tipe domov za ostarele
Po mnenju ministra za delo Janeza Cigler Kralja je ključno, da bo nov sistem, ki ga zakon prinaša, ljudem omogočil, da čim dlje ostanejo doma. Če morajo v institucijo, pa jim je treba zagotoviti dostojanstveno bivanje, za kar so predvideli tri tipe domov glede na potrebe starejših, ki v njih živijo, to so bivalni, oskrbni in negovalni dom, je navedel. Ob tem je pojasnil, da večina domov ostane v domeni njegovega ministrstva, s čimer ohranjajo socialni vidik bivanja starejših v domovih.
1️⃣ Pomembno je, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe omogočil starejšim, da čim dlje ostanejo doma, v domačem okolju, z vso oporo, ki jo potrebujejo.
— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) August 21, 2020
2️⃣Če ljudje ne morejo ostati doma, pa je potrebno, da jim zagotovimo dostojanstveno bivanje
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob predstavitvi spomnil na dolgo pripravo zakonskega besedila, izrazil pa je prepričanje, da so našli veliko odgovorov na pereča vprašanja, ki se pojavljajo pri starejši populaciji. Javna razprava o zakonu bo po njegovih navedbah trajala 45 dni, če bo potrebno, pa jo bodo lahko tudi podaljšali.
11