Sreda, 5. 10. 2022, 17.56
1 leto, 6 mesecev
Presenečena ministrica: V preteklih dneh je bilo preveč mrcvarjenja resnice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,12
10
Kar zadeva podpis dogovora, ki so ga parafirali prejšnji teden, je po besedah ministrice "žogica na strani sindikatov". Za petek je napovedano usklajevanje o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, priloga h kateremu je tudi izjava o usklajenosti. Če se bodo tako dogovorili, bo vlada zakon v naslednjem tednu potrdila, podpis dogovora pa nato ministrica pričakuje konec prihodnjega tedna.
Ministrica Sanja Ajanović Hovnik meni, da je bilo "v preteklih dneh preveč mrcvarjenja resnice" o vsebini parafiranega dogovora za javni sektor. Očitki sindikatov o netransparentnosti vlade pri nameri odprave plačnega stropa jo presenečajo. Realizacija preteklih sporazumov, tudi tistega s Fidesom, je namreč del parafiranega dogovora, pravi.
Po parafiranju dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 je vlada sindikatom javnega sektorja poslala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta predvideva odpravo omejitve, po kateri je 57. plačni razred najvišji možni plačni razred, ki ga lahko doseže javni uslužbenec z napredovanjem.
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dopoldne za STA pojasnil, da jih je zmotil zlasti način, na katerega je želela vlada to spremembo zakona "pripeljati mimo socialnih partnerjev". Ker gre za sistemsko spremembo, bi namreč morala vlada s 44 sindikati javnega sektorja o njej izpeljati usklajevanja, a tega ni storila.
Hkrati je očitek sindikatov, da vlada ravna dvolično in ne uporablja istih meril za reševanje vprašanja kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, kjer se številna delovna mesta z različno stopnjo izobrazbe, zahtevnosti in odgovornosti izenačuje na minimalni plači. Njihovo zahtevo po ureditvi tega vprašanja vlada zavrača z argumentom, da gre za sistemsko vprašanje, ki ga bodo reševali, ko bodo usklajevali spremembe plačnega sistema. Podobno je stališče tudi druge sindikalne pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek.
Ministrica: Sindikati zavajajo
Ministrica je v izjavi za javnost danes popoldne ocenila, da gre pri navedbah sindikatov za zavajanje. Poudarila je, da je bila vlada ves čas zelo transparentna glede tega, o čem se pogaja in o kakšni vsoti denarja je govora. Ko so pogajanja razširili iz odzivanja na draginjo in inflacijo tudi na plačna nesorazmerja, je vladna stran dodala točko o uresničitvi dogovorov, ki so jih podpisale pretekle vlade, a niso bili nikoli realizirani. Eden teh dogovorov je tudi sporazum z zdravniki iz leta 2016.
Kot je dejala, so sindikati, če prej niso vedeli oz. niso ozavestili, katere dogovore namerava vlada realizirati, v ponedeljek prejšnji teden to dobili v okviru osnutka dogovora, kjer je sporazum s Fidesom naveden kot prvi. Transparentno je to navedeno tudi v dogovoru, ki je bil nato v četrtek parafiran. Prav tako je bilo po besedah ministrice še pred parafiranjem dogovora jasno povedano, kateri zakon bo predmet sprememb in kaj bo sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorja dejansko vsebovala.
Pri tem je ministrica poudarila, da je vlada zelo jasno povedala, da se o vsebini že sklenjenih dogovorov ne bo opredeljevala, ker jih jemlje kot zavezujoče, in meni, da jih je treba realizirati, ne glede na to, o kakšni vsebini je govora.
Glede sklicevanja sindikatov na spodnjo tretjino plačne lestvice je Ajanović Hovnik poudarila, da se je vlada zavezala, da bo to problematiko obravnavala prioritetno. A do danes še nihče ni prišel z rešitvijo, ki bi vzdržala presojo in ki bi dejansko rešila problematiko spodnje tretjine plačne lestvice, je opozorila. Obenem se po njenih besedah zavedajo, da bo najmanj, kar bo v tej zadevi treba narediti, sprememba plačne lestvice, "za kar pa potrebujemo veliko denarja". Zato so se zavezali, da bodo v dogovoru s sindikati iskali rešitve, ki bodo morale biti tudi sistemske, prioritetno pa se bodo osredotočili spodnje tretjine plačne lestvice.
Sicer je danes še pojasnila, da bi plačni strop odprli za vse javne uslužbence, saj tega ni mogoče storiti le za eno poklicno skupino. Po njenih besedah je odveč tudi bojazen, da bo z odprtjem stropa kdorkoli v plači bistveno "poskočil". Še vedno se bodo namreč ugotavljali pogoji za napredovanje. Prvo napredovanje, ki ga bo iz tega naslova mogoče realizirati, bo ob koncu prihodnjega leta, ob predpostavki, da sistem v tem delu ostane tak, kot je sedaj.
10