Ponedeljek, 20. 3. 2023, 10.40
1 leto, 9 mesecev
Štrukelj: Prihaja do dramatičnega obrata. Ministrica: Zgodilo se bo naslednji teden.
Vladna stran bi morala danes sindikatom javnega sektorja predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema, a so srečanje prestavili. "Prihaja do izrazito dramatičnega obrata, ko se nekatere stvari postavljajo na glavo, in do vnovičnega sprejetja izhodišč. Tu ni povsem jasno, pri čem smo," po poročanju Radia Slovenija pravi vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Uradna predstavitev izhodišč sindikatom bo sledila prihodnji teden," odgovarja ministrica Ajanović Hovnikova.
Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki jih je vlada sprejela v petek na dopisni seji, bo sindikatom podrobneje predstavila na seji pogajalske komisije predvidoma zadnji teden marca, so v petek sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).
"Ta izhodišča, ki smo jih lahko v petek zvečer prebrali, predvsem kažejo na dvoje. Prvo, da vlada ni sprejela tistega, kar je ministrstvo za javno upravo napovedovalo, torej osnutek spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in predlog za odpravo plačnih nesorazmerij. Na drugi strani pa je očiten odmik od tistih izhodišč, ki so nam bila predstavljena, zlasti z odmikom implementacije določenih za nas izjemno pomembnih elementov, o katerih se moramo dogovoriti, se pravi glede odprave plačnih nesorazmerij in glede uvedbe plačne lestvice, po kateri naj nihče v javnem sektorju ne bi imel več osnovne plače, nižje od minimalne, kar je problem. In tukaj bo morala vlada še marsikaj pojasniti," je danes povedal vodja pogajalske skupine dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Predlog zakona z novo plačno lestvico bi morali sprejeti že prejšnjo sredo
Predlog zakona z novo plačno lestvico bi morali sindikati prejeti že prejšnjo sredo, a se je na vladi očitno zapletlo, po nekaterih ugibanjih zaradi finančne nevzdržnosti predloga, poroča Radio Slovenija. V petek je tako vlada sprejela prenovljena izhodišča za pogajanja, v katerih predlaga zamik uveljavitve nove plačne lestvice.
Plačne razrede iz spodnje tretjine bi prevedli na novo plačno lestvico šele s prvim januarjem 2025, preostale plačne razrede pa še leto kasneje. Odpravo plačnih nesorazmerij bi zamaknili na konec prihodnjega leta. Nagrajevanje redne delovne uspešnosti pa bi z januarjem 2024 zamrznili.
"To je velika razlika od tistega, kar je vlada napovedovala. In seveda je daleč od tistih rokov, ki smo si jih mi predstavljali kot tiste, ko bi to moralo že začeti veljati," je še povedal Počivavšek.
V konfederaciji sindikatov javnega sektorja bodo po besedah njihovega vodje Branimirja Štruklja počakali s podrobnejšim komentarjem vladnih izhodišč do seznanitve z njihovo vsebino. "Tisto, kar je bilo objavljeno, pa nedvomno postavlja velika vprašanja pred nadaljevanjem oblikovanja novega plačnega sistema. Zdi se, kot da se nekatere ključne predpostavke, ki jih je vlada predlagala v prvotnih izhodiščih, ki so jih sindikatom predstavili pred mesecem dni, zdaj v marsičem spreminjajo in to na nekaterih zelo občutljivih točkah," je povedal.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je pojasnila, da bodo več predstavili v naslednjem tednu.
"Sprememb je dejansko malo, mogoče so ta izhodišča bolj dorečena glede na izhodišča, ki smo jih predstavljali prejšnji krog, dejansko pa sledijo vsemu, kar sem tudi sama predstavljala v sami analizi stanja. Še več, tudi sam dogovor iz oktobra lanskega leta predvideva plačno reformo v dveh korakih, torej en korak je odprava nesorazmerij in drugi korak so potem vsi preostali elementi," je ob robu redne seje DZ danes zatrdila Ajanović Hovnikova.
Glavna razlika v primerjavi s preteklim krogom pogajanj je po ministričinih besedah obrnjen vrstni red, vlada se bo tako najprej lotila odprave plačnih nesorazmerij. Prvi korak pri odpravi nesorazmerij v javnem sektorju je dodatni plačni razred, ki ga dobijo vsi javni uslužbenci 1. aprila, torej tisti, ki niso bili deležni dviga, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu, je ob tem dejala ministrica.
Ob tem je opozorila, da je vlada že večkrat napovedala, da plačna reforma ne bo samo "dodatno vlivanje denarja v plače v javnem sektorju", ampak bo sledila pregledu vseh pravic, obveznosti uslužbencev v javni upravi z namenom pravičnejšega plačnega sistema ter dostopnejših in kvalitetnejših storitev.
Uradna predstavitev izhodišč sindikatom bo sledila prihodnji teden. Sprva je bila sicer predvidena za danes. Po prvotnem dogovoru bi namreč morali sindikati že do 15. marca prejeti zakonski predlog, a je vlada pretekli torek razpravo o tem prekinila ter jo nadaljevala v četrtek in petek.
Štrukelj: Sporazum s Svizom se postavlja pod vprašaj
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj opozarja na zmedo, ki je zdaj nastala, saj so sindikatom izhodišča z vsemi izračuni predstavili že pred mesecem dni: "V enem delu so se pogajanja na podlagi teh izhodišč že začela, na primer v zdravstvu in socialnem varstvu. Zdaj pa prihaja do izrazito dramatičnega obrata, ko se nekatere stvari postavljajo na glavo, in do vnovičnega sprejetja izhodišč. Tu ni povsem jasno, pri čem smo."
Štrukelj se tudi sprašuje, kaj prenovljena izhodišča pomenijo za plačne stebre: "Ne vidim več, kje je njihovo mesto. Kar pa postavlja pod vprašaj nekatere sporazume, ki so bili sklenjeni pred kratkim, med drugim tudi z najštevilčnejšim sindikatom v državi – Svizom."
77