"Vrhovni sodnik mora pravila spoštovati enako kot vsi uslužbenci"

Vrhovni sodnik Jan Zobec je pretekli teden sporočil, da ga je v prostorih sodišča napadel pravosodni policist, ker se ni strinjal z osebnim pregledom pri vstopu v varovano stavbo.  

Sprašujejo se, zakaj sodnika ne pozovejo k opravičilu

Na incident, ki se je zgodil ob vstopu v sodno palačo v Ljubljani, so se zdaj odzvali v Sindikatu delavcev v pravosodju (SDP). Potem ko je Zobec prejel javno podporo svojega vodstva v sindikatu, ne morejo verjeti, da se nobena druga institucija v državi ne odzove in sodnika ne pozove k opravičilu.

Prepričani so namreč, da je s takšnim ravnanjem verodostojnost vrhovnega sodišča pod velikim vprašajem, ker s takšno podporo neupravičeno povzroča dodatno škodo vsem zaposlenim in neodvisnemu sodstvu.

Preberite še:

Vrhovni sodnik Jan Zobec: V prostorih sodišča sem doživel fizični in verbalni napad

Varovanje ljubljanske sodne palače, kjer je tudi vrhovno sodišče, so aprila letos od zasebne varnostne službe prevzeli pravosodni policisti. Spomnimo, da je policist pretekli ponedeljek Zobca po vstopu v stavbo sodišča, ker se pri vhodu ni ustavil, zadržal. Zobec trdi, da ga je grobo odvedel nazaj, zato je prepričan, da gre za poseg izvršilne oblasti v sodno.

Na tem sodišču sicer velja pravilo, da naj bi uslužbenci uporabljali stranski oziroma službeni vhod, kjer je vstopanje za osebe, ki jih policisti poznajo, manj formalizirano. Pri glavnem vhodu, ki ga lahko uporablja vsakdo, je pregledovanje strožje, je pa na obeh vhodih nameščen rentgen.

Čeprav vrhovni sodnik Jan Zobec zaseda najvišji položaj v sodni palači, mora pravila spoštovati enako kot vsi preostali uslužbenci sodišča, sicer je varnost sodišča pod vprašajem, je prepričan predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik. Foto: STA ,

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je dva dni po incidentu celo izdal odredbo, s katero je vrhovnim sodnikom in sodnicam dovoljen vstop v sodno zgradbo brez dodatnega preverjanja. V zvezi z varnostnim režimom je v petek potekal tudi sestanek ministrstva za pravosodje, uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, vrhovnega, višjega in okrožnega sodišča v Ljubljani, a sodelujoči vsebine nočejo razkriti, saj naj bi šlo za delovni sestanek interne narave. Predstavniki Sindikata delavcev v pravosodju na sestanek niso bili vabljeni, smo jih pa za stališče poklicali mi.

Kako lahko sodnik s tako nizkotnim izražanjem verodostojno opravlja svoj poklic?

"Ko vrhovni sodnik ni pripravljen upoštevati varnostnih predpisov v sodni zgradbi, s čimer bi zaposleni v času groženj in terorizma lahko varno opravljali svojo službo v večini za mizerno 'služinčadsko' plačilo, kot nas imenuje sodnik Jan Zobec, je za sodnika zelo vprašljivo, ali lahko verodostojno opravlja svoj tako visoko zahteven poklic s tako nizkotnim mišljenjem oziroma izražanjem. Kako lahko potem sodi nedvorazredno?" se sprašujejo v sindikatu, ki ga vodi Tomaž Virnik. Čeprav Zobec zaseda najvišji položaj v zgradbi, mora pravila spoštovati enako kot vsi preostali uslužbenci sodišča, sicer je varnost sodišča pod vprašajem, je prepričan.

Ob tem poudarja, da je pravosodni policist ravnal korektno in po pravilih službe. "Naredil ni ničesar, da bi lahko kdorkoli, še najmanj pa nekdo, ki se ima očitno za nekaj več, njegov poklic omadeževal," pojasnjuje Virnik. Še najmanj primerno se mu zdi, da Zobec svoje osebnostne težave rešuje v javnosti. Prav tako ne verjame Zobčevim navedbam, da mu je policist grozil.

Vrhovno sodišče vztraja pri svojem

Virnik pojasnjuje, da v sodni palači prav zdaj izvajajo prehod z ročnega evidentiranja na elektronski sistem evidentiranja zaposlenih, pri čemer vrhovno sodišče vztraja, da se vrhovni sodniki sploh ne bi evidentirali. "Ne gre za štetje delovnih ur, temveč za evidenco prisotnosti v stavbi, ki je ob morebitnih izrednih dogodkih, kot je potres ali požar, za iskanje preživelih ključnega pomena," sklene Virnik.

Odgovor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij še čakamo.