Ponedeljek, 18. 6. 2018, 10.05
6 let, 6 mesecev
Večernji list: Pravniki podprli Slovenijo, na hrvaški strani Evropska komisija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,61
5
Pravniki Evropske unije so predlagali Evropski komisiji, naj podpre Slovenijo v dveh od štirih točk, ki jih je Ljubljana navedla v pismu glede tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropske zakonodaje, danes piše časnik Večernji list. Dodaja, da je Evropska komisija za zdaj zadržana glede podpore Sloveniji in si prizadeva za dvostranski dogovor.
Kakšna bo končna odločitev Komisije, ki želi ostati nevtralna, a do zadnjega tehta vse možnosti, bo znano danes, ko se izteče trimesečni rok za mnenje o slovenskem predlogu, piše zagrebški časnik. Ob tem spomni, da Bruselj lahko odprto podpre Slovenijo ali pa ne poda mnenja. V tem primeru mora Slovenija sama tožiti Hrvaško na Sodišču EU.
Pravniki EU podpirajo Ljubljano
Časnik navaja, da so v Bruslju čakali izide slovenskih parlamentarnih volitev, a ni še jasnih odgovorov, kdo bi lahko zamenjal dosedanjega premierja Mira Cerarja.
Priporočila pravne službe EU kažejo, da ima Slovenija določeno pravno osnovo v tožbi, ter so priporočili Evropski komisiji, naj podpre Ljubljano, ko gre za ribištvo in schengen.
Izhodišče za ribištvo je skupna ribiška politika, ki predstavlja aneks hrvaške pristopne pogodbe z EU, a Hrvaška zavrača slovenski argument, češ da arbitražna sodba ni bila uveljavljena.
Pravniki EU podpirajo Ljubljano tudi pri trditvah, da ima Slovenija obveznost varovanja schengenske meje, a tega ne more izvajati, ker nima nadzora nad ozemljem, ki je po arbitražni sodbi pripadel Sloveniji.
Hrvaška ima v tem času Komisijo na svoji strani
Pravniki pa zavračajo preostali dve slovenski trditvi o onemogočanju izvajanja slovenskih prostornih načrtov na morju ter o hrvaškem kršenju 4. člena temeljne pogodbe o delovanju EU, ko gre sodelovanje držav članic.
Časnik se sklicuje na vire, tesno povezane z Evropsko komisijo, in poudarja, da ima Hrvaška v tem trenutku Komisijo na svoji strani. Pojasnjuje, da je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker do pred kratkim intenzivno komuniciral s premierjema Hrvaške in Slovenije Andrejem Plenkovićem in Cerarjem, da bi se državi dogovorili za skupno rešitev, sprejemljivo za obe strani.
Predlagal naj bi podpis memoranduma, v katerem bi arbitražno sodbo predstavili kot dvostranski dogovor.
Memorandum bi olajšal situacijo predsednikoma obeh vlad, ker ne bi bila potrebna ratifikacija v parlamentih, kot je to v primeru drugih sporazumov, sklene časnik.
5