Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
30. 5. 2024,
13.59

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,17

Natisni članek

Evropska unija Slovenija prekarni delavci zaposleni mladi

Četrtek, 30. 5. 2024, 13.59

1 mesec, 1 teden

Posvet: Mladi imajo danes na trgu dela več izbire in se znajo bolj postaviti zase

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,17
mladi | V gospodarstvu je veliko pomanjkanje kadrov. Vedno več bo potrebne delovne sile, saj se več ljudi na leto upokoji, kot jih vstopi na trg dela. Pripadniki generacije Z pričakujejo ugodno razmerje med delom in prostim časom, prožne oblike dela, delo na daljavo ali hibridno delo ter krajši delovnik, da si lahko omislijo dodatne zaposlitve. Na vrhu lestvice pričakovanj pa je tudi možnost napredovanja na delovnem mestu. | Foto Shutterstock

V gospodarstvu je veliko pomanjkanje kadrov. Vedno več bo potrebne delovne sile, saj se več ljudi na leto upokoji, kot jih vstopi na trg dela. Pripadniki generacije Z pričakujejo ugodno razmerje med delom in prostim časom, prožne oblike dela, delo na daljavo ali hibridno delo ter krajši delovnik, da si lahko omislijo dodatne zaposlitve. Na vrhu lestvice pričakovanj pa je tudi možnost napredovanja na delovnem mestu.

Foto: Shutterstock

Položaj mladih na trgu dela se je v preteklih letih spremenil. Njihove prve pogodbe o zaposlitvi so sicer večinoma sklenjene za določen čas, njihova povprečna plača pa je od siceršnje nižja za petino. Imajo pa neprimerno več izbire in se znajo bolje postaviti zase, je na posvetu DD – dostojno delo dejala Vesna Miloševič Zupančič iz e-Študentskega Servisa.

Strokovna vodja e-Študentskega Servisa Vesna Miloševič Zupančič je na posvetu v Ljubljani uvodoma pojasnila, da je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji med najnižjimi v EU. V EU je bila marca po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v povprečju 6,0-odstotna, v Sloveniji pa 3,1-odstotna. Nižja je bila le na Češkem in Poljskem.

Študentsko delo postalo manj privlačno za delodajalce

Kot je nadaljevala, je študentsko delo pri nas danes bistveno drugačno, kot je bilo nekoč. Od leta 2015 se od študentskega dela odvajajo prispevki in je precej dražje. Tako se je lani iz prispevkov za pokojninsko blagajno s tega naslova nateklo 82,5 milijona evrov, delo pa se tudi šteje v delovno dobo.

Uzakonjena je bila minimalna študentska postavka, ki je trenutno pri 6,20 evra neto. Poostrena je bila visokošolska zakonodaja, tako da je težje priti do statusa dijaka oz. študenta, bolj so urejene evidence, tako da ni fiktivnih dijakov in študentov. Posledično je študentsko delo upadlo za polovico.

Prijav za delovna mesta je tudi do desetkrat manj 

Nekoč so kandidati iskali delodajalce, za eno delo je bilo več deset ali celo več sto prijav, danes pa je obratno, za eno delo je v povprečju le do deset prijav, je povedala Miloševič Zupančičeva. To je posledica pomanjkanja delovne sile, delodajalci pa pogosto zaposlijo kandidate, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem.

Povprečna plača mladih med 15. in 29. letom je sicer za 280 evrov oz. 21 odstotkov nižja od splošne povprečne neto plače v Sloveniji, je povzela podatke državnega statističnega urada.

Mladi prve pogodbe o zaposlitvi v 73,3 odstotka sklenejo za določen čas, najpogosteje se zaposlijo v predelovalnih dejavnostih (23 odstotkov) in gradbeništvu (18 odstotkov). 

Kako se obrnejo pri delu?

Je pa generacija Z, ki vključuje mlade, rojene med letoma 1995 in 2010, drugačna od predhodnih, je opozorila Miloševič Zupančičeva. Ti mladi so po njenih besedah bolj družbeno angažirani, znajo se postaviti zase in so bolj neposredni, značilno je, da so lahko neodzivni, da se denimo ne javijo na telefon, zato je treba uporabljati njihove kanale. Ob nezadovoljstvu brez težav odidejo drugam.

Delodajalci morajo z njimi komunicirati jasno, tudi o stvareh, ki so morda drugim generacijam samoumevne. Tako jim je treba nevoumno pojasniti, da denimo ne smejo snemati proizvodne hale ali operacije in da nekaterih stvari, ki se tičejo dela, ne smejo posredovati na družbena omrežja, je ponazorila predavateljica. 

Pri izbiri dela upoštevajo vrsto organizacije, vsebino in urnik dela, kakšni so sodelavci in nadrejeni, delovne pogoje ter socialni dialog, pa tudi lokacijo dela, oblike sodelovanja in plačila, možnosti napredovanj in izobraževanj ipd. Med njihovimi najpomembnejšimi pričakovanji so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, prožne oblike dela in krajši delovnik.

Mladi pogosto niti nočejo zaposlitve za nedoločen čas, saj želijo ohraniti prožnost in v približno polovici primerov se ne želijo zaposlitveno vezati. Težava pa je, da je v Sloveniji toliko stvari, ki so vezane na pogodbo za nedoločen čas – recimo odobritev bančnega posojila ali porodniško nadomestilo –, da pomanjkanje takšnih služb mladim krepko zveže roke.  

Prekarno delo  ali vemo, kaj to sploh je?

Prekarno delo je tisto, pri katerem obstajajo negotovosti, pri čemer negotovost ni rezultat delavčeve svobodne izbire, hkrati pa je tako intenzivna, da ogroža delavčevo dostojno delo in dostojno življenje, je Miloševič Zupančičeva predstavila definicijo pojma iz multidisciplinarne analize o prekarnem delu.

Tveganje za prekarnost se po njenih besedah ugotavlja na sedmih področjih: zaposlitev, plačilo, delovne ure, varnost in zdravje pri delu, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje ter reprezentativnost in temeljne pravice na področju dela.

Med novimi oblikami dela so platformno delo, delo vplivnežev, digitalno nomadstvo, ekonomsko odvisne osebe (s. p., ko gre za prikrito delovno razmerje), delo na zahtevo, delo za delodajalce v tujini in delo brez ustrezne pravne podlage (delo na črno).

Miloševič Zupančičeva je opozorila še na ranljive skupine mladih. V Sloveniji je bil leta 2022 delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, 8,5-odstoten, v EU je bil nižji le na Nizozemskem, Švedskem, Luksemburgu, na Malti, Danskem in Portugalskem. Pomembno vlogo za te mlade imajo mladinske organizacije, je izpostavila.

O projektu DD  dostojno delo

Uvodni posvet v okviru projekta DD – dostojno delo je organiziral konzorcij, ki ga sestavljajo Zavod Nefiks kot vodilni partner in Mladinska mreža MaMa, Socialna akademija, Zavod PIP ter Inštitut za mladinski politiko.

Glavni cilji projekta, ki poteka od 1. februarja letos do 30. septembra 2026, so izvajanje programa usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti ter delavskih in socialnih pravic, informiranje mladih, organizacij v mladinskem sektorju in javnosti o problemu prekarnosti med mladimi ter vzpostavljanje nacionalnega podpornega okolja v mladinskem sektorju, ki bo na voljo mladim od 15. do vključno 29. leta, in mladinskim delavcem.

Naložbo v vrednosti slabih 750 tisoč evrov sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter EU.
Janez Šušteršič
Mnenja Šušteršič: Prekarci vseh dežel, zaposlite se v slovenski državni upravi!
mladi zaposlitev
Novice V Sindikatu Mladi plus opozorili na problem brezposelnosti in prekarnosti mladih #video
Novice Židan in Jerkičeva: Prekarno delo je družbeno zlo, ki ne koristi nikomur #video
študij delo pisarna
Novice Gibanje za dostojno delo za večjo varnost prekarnih delavcev
Delavci
Novice Kljub višji brezposelnosti prekarnost med mladimi ostaja
Novice Slovenka v Avstraliji: Nočem redne službe. Biti honorarka je fantastično.
 
Ne spreglejte