Torek, 18. 6. 2019, 14.18
5 let, 5 mesecev
Poslanci večinoma proti spreminjanju postopka imenovanja evropskega komisarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Poslanci so opravili splošno razpravo o noveli zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, ki ga je vložila NSi in po kateri naj bi vlada kandidatko oziroma kandidata za novega komisarja predlagala v soglasju z večino evropskih poslancev iz Slovenije. Predlog so poleg NSi v razpravi podprli le v poslanski skupini SDS.
Kandidata za novega komisarja ali komisarko iz Slovenije bi po predlogu NSi predlagala vlada, za to pa bi morala dobiti soglasje najmanj petih od osmih evropskih poslancev. Predlog bi nato vlada poslala v pristojni parlamentarni odbor, to je odbor za zadeve EU, v katerem bi potekala predstavitev kandidata za komisarja.
Politična imenovanja škodljiva za ugled Slovenije
Kot je v imenu predlagateljev dejal Jožef Horvat, bi s tem izbira kandidata za komisarja v večji meri odražala voljo volivcev. S tem bi po njegovem prepričanju tudi prispevali k zmanjšanju demokratičnega deficita, ki se v Sloveniji kaže v eni najnižjih volilnih udeležb na evropskih volitvah.
Če bo večina neposredno izvoljenih evropskih poslancev soglašala s predlogom vlade za evropskega komisarja, bo to zadostna garancija, da bo Slovenija v Bruselj predlagala verodostojnega in strokovno usposobljenega kandidata, ki bo vreden zaupanja, je v imenu poslanske skupine NSi dejal Blaž Pavlin.
Predlog NSi bodo podprli poslanci SDS, saj bo preprečil nestrokovna in politična imenovanja, ki so škodljiva tako za ugled Slovenije kot za delovanje EU kot celote, je dejal Boris Doblekar (SDS). Poudaril je, da bi kandidat za komisarja iz Slovenije moral biti imenovan s strani zmagovite stranke na volitvah.
Med kandidati naj bo tudi ženska
Predlogu NSi pa so v razpravi nasprotovali predstavniki poslanskih skupin LMŠ, SMC, SD, SAB, DeSUS in Levice, ki so tako kot vlada med drugim opozarjali, da predlagane rešitve niso skladne z veljavno ustavnopravno ureditvijo in bi bile v nasprotju z načelom delitve oblasti in samostojnosti vlade pri njenem delovanju.
Predlog NSi po oceni Andreja Rajha (SAB) odpira vrata politizaciji in zaviranju postopka izbire kandidata za evropskega komisarja. Kot je poudaril, v SAB predlagajo, da vlada za evropskega komisarja predlaga dva kandidata, pri čemer naj bo ena oseba ženska, odloči pa naj predsednik Evropske komisije.
Po besedah Matjaža Nemca (SD) pa bi kandidata oziroma kandidatko morali iskati med tistimi, ki so na volitvah dobili največjo podporo. "Če želimo zmanjšati demokratični deficit, lahko to storimo v okviru obstoječega postopka," je prepričan poslanec SD.
Tudi v poslanski skupini LMŠ predloga ne podpirajo, je poudaril Nik Prebil. Po njegovem bi bilo preveč optimistično pričakovati, da bi se evropski poslanci poenotili glede izbire kandidata za komisarja.
Veljavni postopek je dovolj transparenten in demokratičen, na enak način poteka izbira kandidatov za komisarje v številnih drugih članicah, pa je dejal Gregor Perič (SMC). Volitve so mimo, treba se bo čim prej odločiti, kdo bo komisar iz Slovenije, ne pa spreminjati postopka, je pozval.
Proti predlogu je v imenu poslanske skupine DeSUS nastopil Ivan Hršak, ki je opozoril, da je NSi zakon, s katerim želi na glavo postaviti sistem imenovanja komisarja iz Slovenije, vložila le nekaj tednov pred evropskimi volitvami.
Franc Trček (Levica) pa je NSi očital, da ne razume problematike demokratičnega deficita. Namesto predlagane rešitve v Levici zagovarjajo spremembe, ki bi v postopek imenovanja vključil DZ, kar bi po njihovi oceni prispevalo k demokratizaciji nadnacionalnih institucij in transparentnosti postopka.
