Četrtek, 14. 7. 2011, 17.10
8 let, 7 mesecev
Poslanci v prvi obravnavi naklonjeni zakonu o odvzemu premoženja
Poslanske skupine, z izjemo SNS, zakon načeloma podpirajo, a izpostavljajo, da potrebuje še nekatere dopolnitve.
38 poslancev je predlagalo zakon
Zakon je predlagalo 38 poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares), ki je pojasnil, da je zakon namenjen preprečevanju širitve in razvoja organiziranega kriminala, predvsem v delu, kjer se išče možnost, da organiziran kriminal producira lastno varnost, torej v premoženju.
Juri: Predlog zakona je naletel na podporo
Preprečevanje delovanja organiziranega kriminala je namreč najbolj učinkovito, če se mu odvzame materialne možnosti za nadaljevanje svojih dejanj in zaščito svojih interesov, je menil Juri. Po njegovih besedah bi se finančna preiskava nezakonito pridobljenega premoženja vodila ločeno od kazenskega postopka, oziroma bi kazenski postopek bil le možnost, da se finančna preiskava začne. Kot je razložil Juri, je predlog zakona "naletel na podporo" stroke in javnosti.
Škrlec: Treba bo preučiti vsa opozorila pravne stroke
Tudi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec je izpostavil, da je namen predlagane ureditve zagotovitev odvzema premoženja v ločenem postopku, v kazenskem postopku pa ima le izhodišče. Vlada zato po njegovih besedah podpira legitimen cilj, ki se zasleduje s predlogom zakona, torej, da nihče ne more obdržati nezakonito pridobljenega premoženja. Je pa Škrlec poudaril, da bo treba v nadaljnjem zakonodajnem postopku preučiti vsa opozorila pravne stroke.
Zakon bodo poskušali narediti bolj učinkovit
Dopolnila so tako v SDS že napovedali. Kot je v predstavitvi mnenja pojasnil Vinko Gorenak, bodo z amandmaji poskušali "zakon narediti bolj operativen in bolj učinkovit". In če imajo predlagatelji resen namen, v SDS pričakujejo podporo tem amandmajem, je dejal Gorenak in dodal, da so od tega odvisna tudi nadaljnja glasovanja.
Aktivno sodelovanje pri nadaljnji obravnavi napovedujejo tudi v SLS. Gvido Kres je ob tem opozoril, zakaj zakon predvideva finančno preiskavo le za obdobje petih let pred samo uvedbo preiskave. Menil je, da se s tem legitimira krajo državnega premoženja, zato je predlagal, da bi se možnost preiskave lahko razširilo na celotno tranzicijsko obdobje.
"Kdo bo upravljal z zaplenjenim premoženjem?"
Anton Colarič, ki je predstavil mnenje poslanske skupine SD, je odgovoril, da je obdobje preiskave lahko še stvar dogovorov. Colarič sicer meni, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, podobno pa meni tudi Andrej Magajna, ki je predstavil stališče nepovezanih poslancev. Je pa Colaričeva kolegica Darja Lavtižar Bebler izpostavila po njenem mnenju nepojasnjeno vprašanje, kdo bo upravljal z zaplenjenim premoženjem in kako bo z morebitnimi odškodninami.
Germič: Zakon ne prinaša inkvizicije
Ljubo Germič (LDS) je poudaril, da treba nezakonito premoženje odvzeti. Razložil je, da zakon ne prinaša "inkvizicije oziroma lova na premoženje vse povprek". Z zakonom tudi ne bo več skrivanja premoženja na račun družinskih vezi, je menil.
Le v SNS zakonu jasno nasprotujejo
Zakonu jasno nasprotujejo le v SNS, vodja poslanske skupine Zmago Jelinčič je opozoril, da že obstoječa zakonodaja dovoljuje odvzem premoženja, ampak se to ne dogaja. Po njegovem mnenju se zapira tiste, ki so krivi "kakšnih minornih zadev". Kot je poenostavil s primerom, je bil v Kranju na pol leta zapora obsojen nekdo, ki je ukradel burek, in dodal, da "smo lahko prepričani, da ne bodo odvzeli nobenega premoženja Hildi Tovšak, Binetu Kordežu ali Ivanu Zidarju".