Poslanci uzakonili popolno prepoved frackinga

Levica, LMŠ, SD, SAB, NP ter SNS in predstavnika manjšin so v DZ že petkrat neuspešno podpirali predlog za prepoved frackinga, saj so želeli zaščititi Prekmurje oz. Petišovce pred načrti britanske družbe Ascent Resources za vrtanje. Tokrat so njihove poslanske skupine pozdravile dejstvo, da se je vlada končno odločila v celoti prepovedati fracking.

Sprejeta stanovanjska jamstvena shema za mlade

DZ je s 53 glasovi za in nobenim proti potrdil zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki so ga pripravili poslanci koalicije. V poslanskih skupinah so se strinjali, da je treba mladim pri tem priskočiti na pomoč, a je del opozicije menil, da je zakon nedorečen in da je del predvolilne propagande.

Po zakonu bo država mladim do 38 let ob prvem reševanju stanovanjskega problema dala jamstvo za najem posojila pri bankah. Enako bo veljalo za mlade družine. Jamstvo bo lahko izdano za posojilo v višini največ 200 tisoč evrov in z ročnostjo do 30 let. Pri tem bo moral kreditojemalec kredit zavarovati s hipoteko in zagotoviti lastno udeležbo v višini vsaj 20 odstotkov glavnice kredita.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je povedala, da vlada podpira idejo o reševanju stanovanjskega problema mlade generacije. Vsebinsko neusklajenost zakona je predlagatelj popravil z dopolnili, vseeno pa je "določanje upravičencev za jamstvo države na osebe, ki niso kreditno sposobne, po sklepu Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, vprašljivo", je opozorila.

"Obstaja vprašanje, ali bodo banke res odobrile kredit osebi, ki je po sklepu kreditno nesposobna, saj gre za pravila regulatorja bančnega trga, ki je po ustavi samostojen. Ne glede na to pa lahko predlog zakona služi kot vzvod za morebitno omilitev pravil Banke Slovenije, saj bodo banke s predlogom zakona prejele jamstvo države za zmanjšanje tveganj, povezanih s plačilom kreditnih obveznosti kreditojemalcev," je ocenila.

Predlog je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), pod njega pa so se podpisali še poslanci NSi, Konkretno, SNS, narodnosti ter nepovezana poslanka Mateja Udovč.

Izenačili študentsko in upokojensko bruto urno postavko

Poslanci so s 65 glasovi za potrdili novelo zakona o urejanju trga dela, ki izenačuje bruto urni postavki za delo upokojencev in študentov. Levica je kot vlagatelj predloga vztrajala, da bi moral biti izenačen neto znesek, a je večina v DZ odločila drugače, ker da sta obliki dela različno obremenjeni.

Potem ko je koalicija ob epidemiji covid-19 in posledični kadrovski stiski s februarja sprejetim zakonom o interventnih ukrepih za podporo trgu dela zakonsko omogočila povečan obseg začasnega in občasnega dela upokojencev, so v Levici predlagali izenačitev minimalne urne postavke za to delo z minimalno postavko, določeno za občasno delo dijakov in študentov, ki je pri 5,21 evra neto.

Koalicija je na matičnem odboru DZ za delo sprejela dopolnilo, ki postavki izenačuje na bruto ravni, s čimer je minimalno postavko za delo upokojencev na neto ravni zvišala le za 29 centov na 4,49 evra neto. V Levici so nato v obravnavi v DZ želeli z dopolnilom to vrniti v izhodiščni predlog in neto izenačitev, a jim to danes v DZ ni uspelo. Za dopolnilo je glasovalo 28 poslancev, proti pa 35.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je v obravnavi predloga novele pretekli četrtek ponovila, da vlada izenačitev višine urne postavke za obe skupini podpira, a le na bruto ravni. Kot je spomnila, sta namreč vrsti dela različno obremenjeni.

Potrjen zakon za izboljšanje položaja študentov

DZ je na današnji seji z 68 glasovi za in nobenim proti sprejel predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki bo s predvidenimi ukrepi lajšal študentsko življenje. Zakon prinaša zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024 in povečanje sredstev za investicije v gradnjo študentskih domov in tudi višje subvencije za prehrano.

Predlog novega zakona, ki bo nadomestil obstoječega, so v zakonodajni postopek vložili v poslanskih skupinah nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB in SNS s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. Predlog je oblikovala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) tako, da zakon naslavlja številne težave, s katerimi se soočajo študentje pri študiju.

Med ključnimi rešitvami je postopno zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024 in izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračunov upravičenosti do socialnih transferjev. Pomemben ukrep je tudi predvideno zvišanje subvencije za študentsko prehrano z 2,82 evra na 3,5 evra.

Z novim zakonom se uvajajo tudi druge izboljšave za študente, kot so digitalne študentske izkaznice, omejitev višine vpisnin oz. administrativnih stroškov vpisa na visokošolske zavode in študija.

Zakon celovitejše naslavlja tudi študente s posebnimi potrebami in nadarjene študente. Povečujejo se tudi namenska sredstva za gradnjo študentskih domov, podaljšuje se tudi čas koriščenja prehrane od 7. do 22. ure (zdaj velja od 8. do 21. ure) ter omogoča koriščenje tudi med 15. julijem in 15. avgustom, kar trenutno ni mogoče.

Vzpostavljena bo družba za upravljanje javnega potniškega prometa

DZ je s 47 glasovi za in enim proti potrdil zakon o upravljanju javnega potniškega prometa. Ta prinaša podlago za vzpostavitev upravljavca javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države. Njegov sedež je predviden v Postojni.

O novem predlogu zakona o elektronskih komunikacijah DZ ni glasoval

DZ je zavrnil dopolnilo poslanske skupine LMŠ k novemu predlogu zakona o elektronskih komunikacijah. Medtem pa o samem predlogu zakona na današnji seji ni glasoval, saj mora pred tem odločiti glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je tudi s podpisi poslancev Levice, SAB in SD danes vložila LMŠ.