Ponedeljek, 16. 3. 2020, 18.41
4 leta, 7 mesecev
Posamezniku, ki bi namenoma razširjal virus, grozi celo do 15 let zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,58
14
Zakonodaja predvideva sankcije za gostinca, trgovca ali kogarkoli drugega, ki bi kršil odredbe glede koronavirusa in s tem širil bolezen. Če zaradi tega nekdo umre, mu grozi do osem let zapora. Kaj pa, če bolezen namenoma širi okuženi posameznik? Temu bi lahko očitali eno od kaznivih dejanj zoper življenje in telo, pravi odvetnik Marko Makuc. Najhujša zagrožena kazen pa je 15 let zapora, če bi zaradi tega nekdo umrl.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih potrjenih 253 okužb z novim koronavirusom. Če je bilo še v preteklih dneh mogoče opaziti veliko nepazljivega ravnanja in nespoštovanja navodil, se zdi, da navodila zdaj kršijo le redki. Zgoraj lahko pogledate posnetek opustelih ljubljanskih ulic danes. Kršiteljem sicer grozijo visoke kazni. Kazenski zakonik v 177. členu govori o prenašanju nalezljivih bolezni.
(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh, in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi, in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
Kot opozarja strokovnjak za kazensko pravo, odvetnik Marko Makuc, se kaznivo prenašanje nalezljivih bolezni dejanje nanaša le na bolezni, ki so v Zakonu o nalezljivih boleznih definirane kot take, ne pa na vse nalezljive bolezni. "Koronavirus covid-19 v zakonu ni opredeljen kot taka bolezen, seveda iz razloga, ker je bil zakon sprejet bistveno pred pojavom tega virusa," pravi Makuc.
A ker je vlada odločila, da se zanj uporabljajo ukrepi, določeni z Zakonom o nalezljivih boleznih, in razglasila epidemijo, Makuc meni, da bi vsako sodišče zagotovo sprejelo mnenje, da je mogoče storiti kaznivo dejanje tudi po 177. členu tudi s kršitvijo odredb, izdanih v zvezi z novim koronavirusom.
"Edina neproblematična rešitev pa bi bila sprememba zakona tako, da se med nalezljive bolezni doda tudi ta virus," dodaja Makuc.
Ta člen velja le za kršitelje odredb
Vlada je zaradi novega koronavirusa v preteklih dneh sprejela vrsto odredb. Tako je na primer prepovedano poslovanje gostinskih lokalov, hotelov, prepovedane so storitve velnes, zaprti so fitnesi, muzeji, kinodvorane, vrata so morali zapreti frizerski saloni in tako naprej.
Kot poudarja Makuc, je storilec kaznivega dejanja, opredeljenega v 177. členu, le tisti, na katerega se odredbe nanašajo. Torej frizer, gostinec in tako naprej. Kot pravi, bi na primer neki gostinec, frizer ali lastnik velnes centra storil kaznivo dejanje takrat, ko bi vedel za take predpise oziroma odredbe in jih zavestno kršil ter se zavedal tudi načelne nevarnosti širjenja bolezni zaradi njegovega ravnanja.
"Če bi gostinec vedoma kršil vladno odredbo o zaprtju lokalov in bi imel svoj lokal odprt kljub prepovedi, pri njem pa bi se v resnici zbirali in družili ljudje, s čimer bi povzročil jasno nevarnost za širjenje bolezni, bi jasno šlo za kaznivo dejanje po 177. členu," pravi Makuc.
Marko Makuc
"Da kdo ne bi poznal odredb, si je težko zamisliti"
Kazensko bi odgovarjal tudi tisti, ki bi ravnal v malomarnosti, kar pomeni, da zaradi nezadostne pazljivosti ne bi poznal predpisov oziroma odredb o nalezljivi bolezni. "A to si je glede novega koronavirusa težko zamisliti," dodaja Makuc.
Kaj pa če bi virus namenoma širil okuženi pacient, ki je dobil le ustno navodilo zdravnika, da se ne sme gibati med ljudmi?
Posamezniku grozi do 15 let zapora
Pri tem se stvari zapletejo, pravi Makuc. Meni, da bi posameznik v tem primeru lahko odgovarjal po kakšnem drugem členu, ne pa po 177. členu kazenskega zakonika.
Kot poudarja, bi lahko posameznik storil eno od kaznivih dejanj zoper življenje in telo. "Pri tem bi bila sicer storitev kaznivega dejanja odvisna od vrste okoliščin, na prvem mestu od tega, kako hudo poškodbo ali celo smrt bi s tem povzročil," pravi Makuc.
"Če bi okuženi posameznik z namenom, da drugega okuži in na tak način poškoduje, stopil z njim v stik in ga dejansko okužil, ta pa bi potem hudo zbolel, bi lahko s tem storil kaznivo dejanje hude ali posebno hude telesne poškodbe po 123. in 124. členu kazenskega zakonika, odvisno od zdravstvene škode, ki bi jo žrtvi prizadejal," pravi Makuc.
Kazniva dejanja zoper življenje in telo bi lahko posameznik storil na tak način tudi iz malomarnosti, ko bi vedel, da je bil na primer v tesnem stiku z okuženo osebo, pa bi lahkomiselno mislil, da se sam ni okužil, ali pa bi lahkomiselno mislil, da ne bo okužil drugega, še dodaja Makuc.
Kot pravi Makuc, posamezniku, ki bi razširjal virus, grozi do deset let kazni, v primeru, da bi kdo zaradi poslabšanja zdravja celo umrl, pa do 15 let zapora.
14