Poročilo o korupciji v EU za Slovenijo zelo kritično?

"Samo korupcija v EU letno povzroči 120-milijardno luknjo. Ta v času finančne in gospodarske krize vse očitneje najeda imunski sistem naših demokracij. Ukrepi, tudi v Sloveniji, niso dovolj strogi, da bi kratkoročno preprečevali korupcijska dejanja nosilcev političnih odločitev," je ob sprejetju sklepnega poročila poudarila članica odbora, evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD).

Poslanka je to priložnost izkoristila za poziv Evropski komisiji, naj čim prej objavi poročila o stanju na področju korupcije v članicah unije s priporočili za ukrepanje. Ta poročila so po njenih besedah že pripravljena in kažejo zelo črno sliko v marsikateri članici unije, tudi v Sloveniji, a komisija z objavo odlaša že več mesecev, tudi zaradi nemških volitev.

Po novem črni seznam podjetij "To poročilo naj bi bilo prvo te vrste, vendar komisija odlaša in nekateri namigi kažejo na to, da odlaša zaradi različnih volilnih kampanj, ker so poročila, ki so že pripravljena, negativna in zelo črno slikajo situacijo glede korupcije tudi v državah, kjer je do zdaj nismo bili vajeni. Po neuradnih informacijah je poročilo tudi za Slovenijo zelo kritično," je pojasnila Fajonova.

Poročilo, ki ga je danes sprejel Crim na svojem zadnjem zasedanju, sicer vključuje niz priporočil, med katerimi je Fajonova izpostavila predlog za vzpostavitev črnega seznama podjetij, omadeževanih s korupcijo, ki ne bi mogla kandidirati za evropska sredstva, in predlog, da osebe, obsojene korupcije, ne bi mogle kandidirati na volitvah.

Prav tako je med priporočili izpostavila krepitev čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja, odpravo bančne tajnosti in davčnih oaz, uvedbo evropskih pravil za zaščito prič in žvižgačev, boj proti ekološkemu kriminalu, trgovini z ljudmi in drogami, uporabo zaseženega "opranega" denarja v družbeno koristne namene ter na sploh čim boljšo usklajenost nacionalnih sistemov.

"Evropska komisija naj opredeli enotno definicijo korupcije" Na pomen učinkovitejšega sodelovanja policij in pravosodja članic unije je opozoril tudi član odbora iz vrst evropskih liberalcev (Alde) Bill Newton Dunn. Kriminalci so namreč po njegovih besedah zelo dobro usklajeni pri izkoriščanju lukenj v evropskih pravnih sistemih, medtem ko je med državami še vedno preveč sumničavosti in pomanjkanja zaupanja za pravo sodelovanje.

Tudi evropski poslanec iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Salvatore Iacolino, ki je bdel nad pripravo poročila, je izpostavil sporočilo, da unija potrebuje enoten in dosleden zakonodajni okvir ter krepitev sodelovanja med policijami in pravosodnimi organi. Za to je pomemben tudi poziv, naj Evropska komisija opredeli enotno definicijo korupcije.

Odbor Crim je bil vzpostavljen marca 2012, sprva za leto dni, nato je bil njegov mandat podaljšan za pol leta. O sklepnem poročilu, ki ga je odbor sprejel danes, bodo v drugi polovici oktobra glasovali še evropski poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Člani odbora si želijo, da to ne bi bilo zadnje dejanje, temveč da bi njihovo delo odmevalo še naprej.

V tem duhu člani Crima pozivajo Evropski parlament, naj delo nadaljuje tudi v prihodnjem mandatu in naj bdi nad uresničevanjem priporočil. "Pričakujem, da bodo evropske vlade in Evropska komisija storile vse, da predlagane ukrepe najhitreje uveljavimo v praksi. Vsak evro šteje, v današnji krizi še zlasti," je sklenila Fajonova.