Četrtek, 19. 10. 2017, 11.10
6 let, 6 mesecev
Ponovna podpora noveli zakona o kazenskem postopku vprašljiva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
1
Predstavitev stališč poslanskih skupin o predlogu novele zakona o kazenskem postopku, na katero je državni svet izglasoval veto, je pokazala, da je vnovična podpora noveli vprašljiva. Podpirajo jo le v SMC in NSi. V DeSUS odločitev prepuščajo vsakemu posameznemu poslancu.
V vseh drugih poslanskih skupinah so napovedali, da bodo glasovali proti. Ali bo za sprejem novele zadosti - to je 46 glasov vseh poslancev, kolikor jih mora podpreti zakon, če državni svet nanj izglasuje veto -, bo znano ob koncu današnjega zasedanja DZ, ko bodo opravljena glasovanja.
26. septembra je državni svet na novelo izglasoval veto, tudi odbor za pravosodje je konec septembra ocenil, da novela ni ustrezna.
16. oktobra je predsednik vlade Miro Cerar pozval poslance, naj novelo podprejo, pravosodni minister Goran Klemenčič pa je rešitve podrobno pojasnjeval poslancem DeSUS.
V današnji ponovni obravnavi je predstavnica državnega sveta Bojana Potočan ponovila, da je bil veto izglasovan, ker državni svetniki ocenjujejo, da novela preveč omejuje sodno preiskavo, ki bo tako ostala "le še črka na papirju". Novela bi po njihovem prepričanju tudi preveč omejila pravice osumljencev v predkazenskem postopku.
Vlada po besedah Klemenčiča nasprotno trdi, da novela zagotavlja pravi korak v smeri učinkovitejšega delovanja kazenskega pravosodja, in to brez nesorazmernih posegov v temeljne pravic. "Tudi če zakon pade, se bom, dokler bom minister, zavzemal za njegovo spremembo, ker je to edini način, da se stvari spremenijo na bolje," je napovedal.
Jan Škoberne je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenil, da je zakon v večjem delu sicer dober, a jih je v SD zmotilo "podtaknjeno dopolnilo" NSi, "sprejeto v zadnjem trenutku", ki v določenih primerih možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti podaljšuje do leta 2020. Dopolnilo po Škobernetovih besedah omogoča tudi rehabilitacijo sodelavcev okupatorja, na kar pa v SD ne pristajajo.
"Dopolnilo omogoča samo to, da lahko oškodovanec pred slovenskimi sodišči dokaže, da je bil pred jugoslovanskimi sodišči krivično obsojen. Kaj je s tem narobe? Vsi, ki temu nasprotujete, podpirate apartheid," je bil nasprotno oster Matej Tonin (NSi).
Tudi Jasna Murgelj (SMC) je opozorila, da dopolnilo ne prinaša še ničesar, razen tega, da bo imel nekdo, ki meni, da mu je bila s sodbo v prejšnjem sistemu povzročena krivica, možnost, da to dokaže. "Ne pomeni pa avtomatične rehabilitacije," je dejala.
V DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat o tem, kakšne rešitve prinaša novela in kakšni bodo njeni učinki, obstajajo različna mnenja, zato je napovedala, da bodo odločitev o tem, kako bodo glasovali, prepustili vsakemu posameznemu poslancu.
V preostalih poslanskih skupinah so izrecno napovedali, da novele ne bodo podprli.
Gorenak upa, da se je NSi zmotila
Vinko Gorenak (SDS) je ob tem spomnil, da podpora noveli ni odvisna od opozicije, ampak od koalicije. Zakon po njegovem "podpira le minister Klemenčič s svojo ekipo", medtem ko mu vsi drugi nasprotujejo, vključno z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Glede napovedi NSi, da bo zakon podprla, je izrazil upanje, "da je bila to le pomota".
Violeta Tomič (Levica) je dejala, da večina rešitev v noveli ni spornih, je pa v njej tudi nekaj takih, ki bi imele več negativnih kot pozitivnih posledic. "Predlagali smo, da to spremenimo, a se je minister odločil, da gre na vse ali nič," je dodala.
Bojan Dobovšek je v imenu poslanske skupina nepovezanih poslancev ocenil, da mora zakonodaja slediti spremembam v kriminaliteti. Pri tem mora biti operativna in ne sme iti na škodo človekovih pravic, kar pa ne velja za predlagano novelo, zato je napovedal, da bodo v poslanski skupini glasovali proti.
1