Ponekod si bolnišnic brez prostovoljcev ni več mogoče predstavljati

Teh društev je veliko in njihovi prostovoljci opravljajo dragoceno promocijsko, preventivno in izobraževalno poslanstvo na področjih različnih bolezni in poškodb, je pojasnila naša sogovornica Nevenka Alja Gladek iz Slovenske filantropije, nevladne organizacije, ki promovira in razvija prostovoljstvo v Sloveniji na različnih področjih.

S prostovoljstvom se, kot pravi, ukvarjajo tudi študentje medicine na obeh medicinskih fakultetah, ki so kot prostovoljci vzpostavili več inovativnih projektov v zdravstvu. Veliko prostovoljcev dela v okviru Društva hospic po vsej Sloveniji. Točnih podatkov o skupnem številu vseh teh prostovoljcev nimajo.

Po njenih besedah prostovoljstvo v bolnišnicah trenutno poteka v ljubljanskem kliničnem centru, na Onkološkem inštitutu, v splošnih bolnišnicah Novo mesto, Jesenice, Slovenj Gradec, Celje, Murska Sobota, Kliniki Golnik, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča in psihiatrični bolnišnici Begunje.

"Nekatere bolnišnice so na poti uvajanja prostovoljstva, na primer psihiatrični bolnišnici Idrija in Vojnik ter Bolnišnica Sežana. V preteklosti so prostovoljci delali tudi v nekaterih drugih bolnišnicah, vendar se je sodelovanje iz zelo različnih razlogov prekinilo. V več bolnišnicah je k temu najbolj prispevalo skrajšanje ležalnih dob."

Kakšen je interes za prostovoljsko delo v bolnišnicah pri nas? Različen. V nekaterih okoljih, kjer v bolnišnicah prostovoljstvo še ni organizirano, je interes potencialnih prostovoljcev šibek, v mestih z večjimi bolnišnicami in srednjimi šolami ter fakultetami pa je interesa precej.

Interes niha v odvisnosti od različnih dejavnikov, med katere v prvi vrsti spada ozaveščenost javnosti o možnosti opravljanja prostovoljskega dela v bolnišnici, pa tudi ustrezna kadrovska podpora prostovoljstvu v bolnišnici. Interes širše javnosti spodbudijo kampanje iskanja novih prostovoljcev, ki jih širijo tudi mediji, pogosto pa interes vzbudijo lastne dobre izkušnje s prostovoljci pri osebah, ki so se z njimi srečale med bivanjem v bolnišnici ali pri obiskovanju svojcev v bolnišnici.

Odziv širše javnosti oziroma potencialnih prostovoljcev na povabilo novim prostovoljcem za delo na Onkološkem inštitutu oktobra 2013 je bil izjemen in je daleč presegel pričakovanja, saj je bolnišnica, ki skrbi za kakovostno organiziranost prostovoljstva, lahko sprejela le določeno število novih prostovoljcev. Največ prostovoljcev dela v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, in sicer 74, pravkar pa prihaja še nova skupina mladih prostovoljcev, in v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer jih je trenutno 84.

Oba zdravstvena zavoda imata dobro usposobljene koordinatorje prostovoljstva in podporo vodstva za delovanja prostovoljcev v bolnišnici. Enako velja za Onkološki inštitut, kjer trenutno dela 28 prostovoljcev, ki se jim bo v prihodnjih mesecih pridružilo še devet novih.

Kdaj se je začela prostovoljska dejavnost v bolnišnicah pri nas? Že v 70. letih je prostovoljstvo v slovenske bolnišnice pripeljala dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki se je z njim srečala med strokovnim izpopolnjevanjem v Veliki Britaniji. Sprva je delala s študenti medicine, ki so se odločili za prostovoljstvo na pediatriji ter so se ob tem srečevali z otroki drugače in na drugačni ravni, kot so se v vlogi študentov sicer.

Pot do širjenja prostovoljstva pri nas pa je bila dolga ter se je skozi desetletja spreminjala v odvisnosti od drugih družbenih sprememb in potreb. V zadnjih desetih letih se je prostovoljstvo razširilo v več bolnišnic in se ponekod dobro umestilo v stalni način delovanja, tako da si ponekod bolnišnice brez prostovoljcev ne znajo več predstavljati.

Kaj bolnikom in bolnišnicam prinašajo prostovoljci? V bolnišnicah, ki imajo razvito prostovoljstvo, prostovoljci prinašajo dodano vrednost v življenje bolnikov. Njihovo delo prispeva h kakovosti bivanja v bolnišnici, k blaženju stisk pacientov in preprečuje malodušje tistih, ki v ustanovah ostajajo dlje časa.

Prostovoljci so tudi dragoceni spremljevalci umirajočih in njihovih svojcev, ki jim dajejo oporo v težkih trenutkih. Na mnoge oddelke bolnišnic prinašajo veselje in smeh, pri čemer prostovoljcem pogosto pomagajo tudi živalski prijatelji, posebej usposobljeni za terapevtske stike z bolniki.

Prav tako vzpostavljajo povezavo z okoljem bolnišnice ter na ta način gradijo odnos zaupanja med bolnišnico, njenim osebjem in uporabniki.

Pri tem velja, da prostovoljci ne smejo opravljati del, ki spadajo na področje dela zaposlenih, ampak le tisto, kar dopolnjuje, nadgrajuje in bogati bolnišnično obravnavo pacientov in njihovih svojcev ter pomeni podporo pacientom na domu po odpustu iz bolnišnice.

Kako bi se lahko prostovoljstvo v bolnišnicah uredilo sistemsko in zakaj še ni tako urejeno? V katerikoli organizaciji je izhodišče za uvajanje prostovoljstva prepoznana potreba po prostovoljcih. Nikoli se ne obnese, če uvajamo prostovoljstvo zaradi pritiska javnosti ali umetno, brez pravega lastnega motiva v organizaciji.

Ne obnese se niti, če ima organizacija do prostovoljstva le toleranten odnos namesto partnerskega in vključujočega. Prostovoljstvo torej ne sme biti tujek, pritrjen na lupino organizacije, ampak mora biti njen integralni del, ki znotraj zakonskih določil življenjsko dopolnjuje in bogati poslanstvo neke organizacije, tudi bolnišnice.

Slovenska filantropija je ministrstvo za zdravje do zdaj po vsakem forumu ali posvetu o prostovoljstvu v bolnišnicah seznanila s stanjem, predlogi in pobudami na tem področju, tudi zapis z letošnjega posveta bo omenjenemu ministrstvu poslan v prihodnjem tednu, hkrati pa tudi Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Sicer pa je na forumih o prostovoljstvu v bolnišnicah leta 2012 in lani sodelovala tudi predstavnica ministrstva za zdravje.

Na ministrstvo je Slovenska filantropija tudi že posredovala pobudo za skupno načrtovanje razvoja na tem področju, predvsem v smislu skupne priprave projekta, ki bi lahko črpal evropska sredstva. Do zdaj srečanja med nami še ni bilo. Informacij, da bi na ministrstvu že pripravljali sistemsko podlago na tem področju, nimamo.