SiolNET. Novice Slovenija
6,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Analiza

Politična trgovina v Cerarjevi vladi: kaj bo SMC dala SD

6,70

termometer

 | Foto: Ana Kovač
Foto: Ana Kovač

Vlado v prihodnjih tednih čakajo tri interpelacije in imenovanje nove ministrice za finance. Koliko bo vladajočo SMC stala koalicijska podpora njenih ministrov? In zakaj se moč SD ob polovici mandata krepi, SMC pa jo izgublja?

Vlada Mira Cerarja je pred drugo polovico mandata. Čeprav se vedno znova trudi dajati vtis, da je stabilna, še zdaleč ni tako.

V prihodnjih tednih bo državni zbor odločal o treh interpelacijah in imenovanju nove ministrice za finance. Dejstvo, da se je na političnem prepihu skoraj naenkrat znašla četrtina ministrstev, je odprlo pot za nova kupčkanja. V igri so tako posamezni projekti kot položaji. Pripravlja se teren za prilaščanje zaslug pred volitvami.

SMC bo šibkejša, SD se krepi

Priča smo novemu risanju interesnih meja med tremi strankami koalicije. Za zdaj je jasno naslednje:

  • da bo SMC ob prelomu mandata izgubila pomemben del moči, ki jo je imela znotraj vlade, in to v največji meri na račun SD. Nova ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je precej bližje SD kot SMC. Iz vrst SD prihaja tudi Eva Štravs Podlogar, nova državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, ki je do zdaj veljalo za trdnjavo SMC;
     
  • da bosta dva ministra, ki ju bo SMC z različnimi oblikami političnega trgovanja očitno uspelo ubraniti pred interpelacijo (Peter Gašperšič in Milojka Kolar Celarc), v političnem smislu ostala najšibkejša člena te vlade. Težava za Cerarja je, da gre za resorja, od katerega sta odvisna njegova ključna politična projekta: zdravstvena reforma in gradnja razvojne infrastrukture na čelu z drugim tirom;
     
  • da bo tretja interpelacija (proti ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič) pomagala – tudi v ideološkem smislu – "homogenizirati" koalicijo, saj obravnava vprašanje financiranje zasebnih šol;
     
  • da se je DeSUS za zdaj uspelo ubraniti pritiska "starejšega" dela SD, ki mu je skušal prevzeti del strankarske baze. Stranka upokojencev svoj glavni motiv za obstoj v vladi vidi v napovedani ustanovitvi demografskega sklada;
     
  • da so vplivneži na levici vse karte pred naslednjimi volitvami očitno položili na SD. To bi lahko povečalo agresivnost stranke pri krepitvi lastnih položajev. V SD ima vedno večji vpliv pri odločanju o gospodarskih vprašanjih Franc Hočevar, predsednik Foruma starejših. Gre za strankarski "think tank", v katerem sedijo številni nekdanji visoki funkcionarji stranke.

DeSUS, ki ga vodi Karl Erjavec, se je za zdaj uspel ubraniti pritiska starejšega dela stranke SD, ki mu je skušal prevzeti del strankarske baze | Foto: Bor Slana DeSUS, ki ga vodi Karl Erjavec, se je za zdaj uspel ubraniti pritiska starejšega dela stranke SD, ki mu je skušal prevzeti del strankarske baze Foto: Bor Slana

Je SD po tihem dobila še ministrstvo za finance?

Ključna sprememba v političnem ravnotežju znotraj Cerarjeve vlade je imenovane nove ministrice za finance.

SMC je bila po LDS leta 1992 prva stranka, ki je svoje ljudi nastavila na čelo vlade, ministrstva za finance in državnega zbora. Po novem ni več tako. Mateja Vraničar Erman namreč v političnih krogih velja za kader, ki je najbolj po volji SD.

To nakazujeta dva podatka. Prvič, takojšnja javna podpora predsednika SD, ki je že ob prvih neuradnih informacijah o njeni kandidaturi Vraničar-Ermanovo ocenil za "zelo kompetentno osebo".

In drugič, dejstvo, da je imela nova ministrica v svoji, zdaj že dolgoletni karieri na ministrstvu za finance, največji vpliv v času, ko ga je vodil Franc Križanič (SD), s katerim naj bi bila tudi v ideološkem smislu "na liniji". Takrat je bila tudi prvič imenovana za državno sekretarko, zadolženo za proračun.

Politična (pre)šibkost nove ministrice za finance

Res je, da je Dušan Mramor novo ministrico (ob Metodu Dragonji in Ireni Sodin) večkrat omenjal kot nepogrešljivo članico "štiriperesne deteljice", ki je do poletja vodila resor za finance. Toda v resnici vpliva na odločanje o najbolj ključnih zadevah (privatizacija, DUTB, SDH) ni imela.

Če je Dušan Mramor veljal za "četrto stranko koalicije", je Mateja Vraničar-Ermanova v politiki "nepopisan list". | Foto: STA , Če je Dušan Mramor veljal za "četrto stranko koalicije", je Mateja Vraničar-Ermanova v politiki "nepopisan list". Foto: STA ,

Vraničar-Ermanovo čaka težka naloga. Če je Mramor veljal za "četrto stranko koalicije", ki je vsaj do izbruha afere z dodatki z državnimi financami upravljal po lastni presoji, je Vraničar-Ermanova v politiki nepopisan list.

V njej se je resneje opekla že dvakrat. Najhuje leta 2014 pri neuspeli uveljavitvi nepremičninskega davka, ki velja za njeno delo. Gre za enega od redkih zakonov, ki je na celi črti pogorel na ustavnem sodišču. Enaka usoda je doletela še nekaj zakonov, za katere je bila v času službovanja na ministrstvu zadolžena Vraničar-Ermanova.

Še pred tem je šla Vraničar-Ermanova v državni zbor zagovarjat zakon o bančništvu, ki je razlastil imetnik obveznic. Politično modreje bi bilo, da bi to težko nalogo raje prepustila ministru Urošu Čuferju.

Hrbet za lomljenje kopij med SD in SMC

Pomanjkanje občutka za politično realnost ni presenetljivo ob dejstvu, da je Vraničar-Erman po naravi in karierni zgodovini državna uradnica. Hkrati njena politična šibkost prinaša še dve težavi:

1. Proračun bo morala v času, ko se je vlada zavezala k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja (lani je znašal 1,27 milijarde evrov), braniti pred pritiski koalicijskih strank, ki se bodo s približevanjem volitev le še stopnjevali. Tako imenovani programski proračun, ki ga predvideva koalicijska pogodba, se zdi v tem trenutku nedosegljiv cilj.

2. Pričakovati gre, da se bodo na njenem hrbtu lomila kopja bojev med SMC in SD. Vraničar-Ermanova namreč ne velja za izbiro ekonomskega ideologa SMC Aleksandra Kešeljevića, sekretarja v Cerarjevem kabinetu. Precej bolj naj bi mu bila bliže nova državna sekretarka Miranda Groff Ferjančič, ki je na položaju zamenjala Metoda Dragonjo.

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič se bo zelo verjetno uspel obdržati na položaju, ceno, ki jo bo moral plačati, pa bo visoka. | Foto: Ana Kovač Infrastrukturni minister Peter Gašperšič se bo zelo verjetno uspel obdržati na položaju, ceno, ki jo bo moral plačati, pa bo visoka. Foto: Ana Kovač

Pirova zmaga ministra za infrastrukturo?

Ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču bo očitno uspel manjši politični čudež. Kljub vedno manj prikritemu nezadovoljstvu dveh koalicijskih strank in dejstvu, da je še vedno prva tarča lobija okrog Luke Koper, mu bo zelo verjetno uspelo ostati na položaju.

A vprašanje, ali ne gre v resnici za Pirovo zmago. Cena, ki jo bo Gašperšič moral plačati za podaljšanje bivanja na ministrstvu, bo namreč zelo visoka.

Kako si je Gašperšič "kupil" podaljšanje mandata

Pod pritiskom SD, DeSUS in dela SMC, ki so Gašperšiča stisnili ob zid, se je moral zavezati k številnim projektom, ki jih zelo verjetno ne bo mogel uresničiti:

  • Drugi tir Divača–Koper. Gašperšič je kljub silovitim pritiskom, ki so prihajali iz luških, železničarskih, gradbenih in političnih krogov, dve leti skušal slediti lastnemu modelu gradnje drugega tira (projektno podjetje, v katere je želel privabiti tudi zasebni kapital). Zdaj je svojo "doktrino" že začel opuščati.

    V zadnjih tednih je tako celo javno obljubil, da se bo gradnja nove proge začela najpozneje leta 2017, četudi projekt še nima finančne konstrukcije. V nasprotnem primeru je napovedal celo svoj odstop. Prav tako je začel omenjati možnost, da bo projekt precej cenejši od predvidenih 1,4 milijarde evrov (z DDV).  
     
  • Tretja razvojna os. Hitra cesta, ki bi Šaleško dolino in Koroško povezovala z avtocestnim križem, ima za SD status prednostnega projekta, s katerim so pogojevali podporo ministru. Gašperšič jo je obljubil kot gotovo dejstvo kljub številnim neznankam glede financiranja (gradil naj bi jo Dars, ki ima za tri milijarde evrov dolgov) in smiselnosti izbire obstoječe trase te ceste.
     
  • Ob nedavnem obisku na Primorskem je Gašperšič za leto 2018 obljubil nov državni prostorski načrt, ki bo omogočil podaljšanje vzletne steze Letališča Portorož, povečanje ploščadi in gradnjo hangarjev.
     
  • Potem ko je več kot leto dni vztrajal pri stališču, da vožnje za predor Markovec ne more biti brez vinjete, je pred dnevi napovedal, da bo našel rešitev za uporabo predora brez nalepke na šipi osebnih avtomobilov.

Minister Peter Gašperšič zdaj obljublja, da se bo gradnja drugega tira začela najpozneje leta 2017. | Foto: Gregor Pavšič Minister Peter Gašperšič zdaj obljublja, da se bo gradnja drugega tira začela najpozneje leta 2017. Foto: Gregor Pavšič

Gašperšič: Od mene niso zahtevali nič. SD: Želimo drugi tir in tretjo os.

Katere projekte je moral koalicijskim partnerjem obljubiti v zameno za podporo pri interpelaciji? "Nobenih. Koalicijski partnerji svoje podpore niso pogojevali z nobenimi zahtevami," odgovarja minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Kljub temu je iz pojasnil, ki smo jih prejeli, mogoče razbrati, da so v SD ministru jasno povedali, pod katerimi pogoji so ga pripravljeni podpreti. "Prepričani smo, da bo investicijski potencial ministrstva za infrastrukturo v prihodnjih dveh letih izkoriščen veliko bolj, kot je bil do zdaj," menijo v SD. V stranki, ki jo vodi Dejan Židan, tako jasno "pričakujejo, da postaneta gradnja drugega tira in tretje razvojne osi prvi prednostni nalogi ministrstva – ne samo na papirju".

Skriti Gašperšičev adut – SDS?

Gašperšiču gre sicer pri političnih kalkulacijah, povezanih z interpelacijo, na roko dejstvo, da njegovi razrešitvi domnevno niso naklonjeni v SDS. Tam naj bi se ob glasovanju o njegovi podpori vzdržali. To ob podpori velike večine poslancev SMC posledično pomeni, da zagovornikom njegovega odpoklica ne bi uspelo zbrati potrebnih 46 glasov.

Kljub temu so v krogih blizu SMC v zadnjih dneh omenjali tudi možnost, da bo vlada na ministrstvo za infrastrukturo imenovala še enega državnega sekretarja.

DeSUS proti zdravstveni ministrici

Močno opozicijo znotraj koalicije ima tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Najmočnejšo v DeSUS, ki ji še prejšnji teden ni napovedovala podpore ob glasovanju za interpelacijo.

Ključni nasprotnik Kolar-Celarčeve je Tomaž Gantar, poslanec in podpredsednik DeSUS, nekdanji zdravstveni minister, ki je novembra 2013 odstopil zaradi "pritiska lobijev". Tri leta pozneje je med glavnimi nasprotniki reforme, ki jo pripravlja Kolar-Celarčeva, predsednica uprave MC Medicor Marjeta Zorc. V Gantarjevem času je vodila zdravstveni svet, najvišji strokovno-usklajevalni in posvetovalni organ ministra na področju zdravstva.

Tomaž Gantar, poslanec DeSUS, je ključni nasprotnik ministrice Milojke Kolar-Celarc. | Foto: Bor Slana Tomaž Gantar, poslanec DeSUS, je ključni nasprotnik ministrice Milojke Kolar-Celarc. Foto: Bor Slana

Zavrelo na predvečer zdravstvene reforme

Gantar, ki je bil pred časom v igri za slovenskega predstavnika pri Mednarodni zdravstveni organizacije (WHO), a naj bi se nato raje odločil ostati v Sloveniji, je ministrici večkrat očital, da "ne ponuja ključnih vsebinskih rešitev". Na prepihu se je znašla na predvečer odločanja o paketu zakonov s področja zdravstva:

  • o zdravstvenem varstvu in socialnem zavarovanju, ki bo urejal področje dopolnilnih zavarovanj,
     
  • o zdravstveni dejavnosti, ki bo urejal področje koncesij. O poskusih lobiranja pri predsedniku vlade smo že poročali.
     
  • o lekarniški dejavnosti, ki je že v državnem zboru.
     
  • o tobačni zakonodaji, ki bo poostrila režim prodaje in oglaševanja cigaret, na novo pa uredila tudi področje elektronskih cigaret. Ne gre spregledati, da so lobisti tobačnih multinacionalk, ki nasprotujejo novi tobačni zakonodaji, v zadnjih mesecih obiskali več ministrstev: za finance, pravosodje (vodi ga Goran Klemenčič) in celo obrambo (vodi ga Andreja Katič iz SD).

Kaj je razlika med Gašperšičem in Kolar-Celarčevo?

Predvsem pri prvih dveh novelah, ki posegata na področje zasebnih zdravstvenih zavarovalnic in lastnikov koncesij, ni mogoče izključiti zapletov pri potrjevanju v državnem zboru – ne glede na zelo verjetno podporo, ki jo bo ministrica dobila ob interpelaciji.

Kljub temu obstaja med Gašperšičem in Kolar-Celarčevo pomembna razlika: če prvega že domala ves čas mandata zelo transparentno režejo znotraj koalicije, ima ministrica za zdravje glavnino sovražnikov zunaj: v zdravniški zbornici, sindikatu in drugih interesnih organizacijah.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar-Celarc ima glavnino sovražnikov zunaj: v zdravniški zbornici, sindikatu in drugih interesnih organizacijah. | Foto: STA , Ministrica za zdravje Milojka Kolar-Celarc ima glavnino sovražnikov zunaj: v zdravniški zbornici, sindikatu in drugih interesnih organizacijah. Foto: STA ,
Podpora Kolar-Celarčevi, a le, če bo pohitela

Hkrati je nesporno dejstvo, da Kolar-Celarčeva s paketom teh zakonov zamuja, kar v vladi krepi živčnost – sploh ob statistikah glede čakalnih dob in politične občutljivosti te teme.

Delovna skupina ministrstva je recimo osnutek reforme začela pripravljati že januarja. O tem, kdaj utegne ugledati luč sveta, je bilo govora že marca 2015 na kongresu SMC. Eden od zakonov (o zdravstveni dejavnosti) pa je bil v javni razpravi že pred slabim letom dni. Po prvotnih napovedih bi ga moralo ministrstvo v državni zbor poslati že v začetku leta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 33
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin