Petek, 3. 6. 2016, 8.32
7 let, 3 mesece
Policija nad ponarejevalce študentskih statusov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
1
V Ljubljani poteka kriminalistična preiskava zaradi suma ponarejanja potrdil o dijaškem in študentskem vpisu. Zlorabe bi po prepričanju Študentske organizacije Slovenije lahko omejili, če bi imeli povezane evidence o vpisanih študentih (ali celo dijakih) skupaj z evidencami tistih, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice.
Na generalni policijski upravi so povedali, da preiskava o ponarejanju potrdil o dijaškem in študentskem statusu že poteka. "Potrdim lahko le, da ljubljanski policisti vodijo kriminalistično preiskavo zaradi suma storitve ponarejanja listin za več primerov, v katerih obravnavajo ponarejena potrdila o vpisu," je povedal Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Več podatkov o preiskavi zaradi varovanja interesov predkazenskega postopka niso mogli posredovati. Kot v Dnevniku piše Eva Panjan, mladi po večini vedo, da je ponarejeni status mogoče prek spleta kupiti za slabih 200 evrov, vprašanje pa je, ali vedo, da jih to lahko spravi za zapahe.
Kako razširjen je pojav ponarejanja dijaških in študentskih statusov, ni znano. Na policiji namreč pravijo, da podatkov v svojih evidencah ne vodijo tako, da bi lahko posredovali statistične podatke.
Inšpektorji za delo ponarejanja statusov ne morejo odkriti
Branka Knafelc z inšpektorata za delo pravi, da preverjajo le, ali prek študentske napotnice dela res tista oseba, na katero je napotnica napisana, ne pa tudi, ali so potrdila o vpisu in s tem študentski ali dijaški statusi pristni.
Za komentar preiskave smo se obrnili na dijaško in študentsko organizacijo Slovenije ter ministrstvo za delo. Njihove odgovore še čakamo.
ŠOS: Gre za širši družbeni problem
"To, da sistem mlade nekako potiska na rob zakonitega, kaže, da je v naši družbi nekaj močno narobe," pravijo v Študentski organizaciji Slovenije.
Kot pravijo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), so za kriminalistične preiskave izvedeli iz medijev. "O tem predhodno nismo imeli informacij, niso nas npr. obvestili iz zavodov, katerih listine bi lahko bile ponarejene ali podobno – opozarjamo pa, da gre v primeru ponarejanja listin za kaznivo dejanje, za katero je po kazenskem zakoniku zagrožena celo zaporna kazen," so zapisali.
Dodajajo, da posamezniki s takimi dejanji mečejo slabo luč na študente in tako škodijo ugledu celotne študentske skupnosti. "Če pri ponarejanju sodelujejo tudi izobraževalni zavodi, pa jih sprašujemo po tem, kaj je njihovo poslanstvo in katere vrednote želijo prenesti šolajočim."
Po njihovem prepričanju gre pri tem za širši družbeni problem, ki ga bo treba še glasneje nasloviti. "Mladi nimajo nobene socialne varnosti, ko prenehajo oz. končajo šolanje. To, da sistem mlade nekako potiska na rob zakonitega, kaže, da je v naši družbi nekaj močno narobe. Mnogi si tako zagotovijo minimalno socialno varnost – ne črpajo socialnih transferjev, iščejo zgolj in le pot, da lahko delajo in za svoje delo prejmejo plačilo," še opozarjajo pri ŠOS.
Zlorabe, ki jih omogočijo ponarejene listine, v smislu uveljavljanja pravic, bi po prepričanju ŠOS lahko omejili, če bi imeli povezane evidence o vpisanih študentih (ali celo dijakih) skupaj z evidencami tistih, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. To so ponazorili z naslednjim primerom: "Če bi imeli posredniki študentskega dela (študentski servisi) dostop do baze eVŠ, bi lahko ob vpisu študenta v svojo bazo takoj preverili, ali dejansko ima status tam, za kjer ga izkazuje – s potrdilom. Če bi se izkazalo, da ga nima, bi lahko šlo za sum ponarejene listine."
1