Torek, 9. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Po zatišju zaradi virusa rekorden porast prošenj za azil #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,85
21
V Sloveniji po zatišju zaradi epidemije novega koronavirusa beležimo rekorden porast prošenj za azil. Maja letos je pri nas za mednarodno zaščito zaprosilo 444 tujcev, medtem ko je aprila v Sloveniji za azil zaprosilo le 13 tujcev. Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da je to posledica tega, da so od 29. marca do 1. maja prošnje za azil zaradi epidemije bolezni covid-19 sprejemali samo v nujnih primerih. Notranji minister Aleš Hojs medtem opozarja, da bo pritisk prebežnikov ob vnovičnem odpiranju evropskih meja spet večji.
Po podatkih notranjega ministrstva je v Sloveniji maja letos za mednarodno zaščito zaprosilo 444 tujcev, med katerimi na prvih treh mestih prevladujejo državljani Maroka (240), Alžirije (104) in Egipta (39). Za primerjavo, januarja letos je pri nas za azil zaprosilo 235 tujcev. Februarja letos so pristojni prejeli 151 prošenj za azil, marca, ko se je pri nas začela epidemija novega koronavirusa, pa 164. Nato je sledil upad prošenj, aprila letos je namreč pri nas za azil zaprosilo le 13 tujcev.
Za mednarodno zaščito maja zaprosilo rekordno število tujcev
Zadnji javno dostopni podatki kažejo, da je maja letos pri nas za mednarodno zaščito zaprosilo rekordno število tujcev v primerjavi z majem 2019, ko so zabeležili 404 prošnje, in majem 2018, ko so pristojni prejeli 365 prošenj za azil. Status mednarodne zaščite so na ministrstvu za notranje zadeve letos priznali že 62 tujcem, medtem ko so v vsem lanskem letu status priznali 85 tujcem. Predlani so status mednarodne zaščite priznali 102 upravičencema.
Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da je drastičen upad prošenj za mednarodno zaščito v letošnjem aprilu posledica tega, da je 29. marca začel veljati zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja bolezni covid-19. Po omenjenem zakonu se je namreč do 1. maja sprejemalo, obravnavalo in izvajalo samo tiste pravne postopke, ki so nujni.
Po mnenju notranjega ministrstva sprejem prošnje za mednarodno zaščito na splošno ni mogoče šteti za nujno zadevo, zato so prošnje za mednarodno zaščito sprejemali samo v tistih nujnih primerih, ko bi lahko sprejem prošnje bistveno spremenil položaj tujca, na primer v primerih ranljivih kategorij. O prošnjah so sicer v tem obdobju nemoteno odločali, od 29. marca do 1. maja pa so sprejemali samo prošnje v nujnih primerih.
Hojs: Upad je bil posledica zaprtja meja
Da se je število nezakonitih prehodov meje v času epidemije novega koronavirusa zmanjšalo, je v nedeljo menil tudi notranji minister Aleš Hojs. "Številke od januarja do maja so kumulativno malenkost nižje kot v lanskem letu. Če gledamo številke od januarja do začetka epidemije, pa so bile skoraj za 80 odstotkov večje," je v pogovoru za Televizijo Slovenija ocenil Hojs.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je menil, da se bo pritisk beguncev in migrantov po vnovičnem odprtju meja v Evropi spet povečal.
Manjše število nezakonitih prehodov meje je Hojs med drugim pripisal zaprtju meja zaradi epidemije novega virusa. "Ne samo to, tako v Srbiji kot tudi v BiH je bilo strogo omejeno gibanje, migrantske centre je varovala celo vojska. Ocenjujemo, da bo takoj potem, ko bo mogoče bolj fleksibilno prehajati meje, migrantski val spet večji," je napovedal Hojs.
Glede poostrenega nadzora na slovensko-hrvaški meji, za namen katerega je policija na južno mejo dodatno prerazporedila več kot tisoč policistov, je Hojs dejal, da je to samo začetek strožjega nadzora. "Ta nadzor se bo intenzivno izvajal neprestano," je poudaril minister. Ob tem je dodal, da bodo v primeru večjega pritiska prebežnikov, v državni zbor spet prišli s pobudo za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojski podelili nekatera policijska pooblastila.
Samo v BiH se trenutno zadržuje okoli osem tisoč prebežnikov
Razmere na Zahodnem Balkanu zaradi migracij še naprej ostajajo negotove. V BiH se trenutno zadržuje okoli osem tisoč beguncev in migrantov, ki so tam obtičali in poskušajo nadaljevati pot proti Zahodni Evropi. Omenjeni prebežniki še vedno poskušajo prečkati mejo in priti na Hrvaško. Pri nadziranju meje je obmejna policija BiH do zdaj ravnala dokaj pasivno, so pa v soboto preprečili vstop v državo skupini 150 ljudi, ki je poskušala v bližini Zvornika v državo nezakonito vstopiti iz Srbije.
Slovenija je skupaj z višegrajsko četverico, ki jo sestavljajo Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, ter z Estonijo in Latvijo prejšnji teden izrazila odločno nasprotovanje obveznemu premeščanju migrantov med članicami EU. Hojs je v pogovoru za TVS med drugim poudaril, da Slovenija ne pristaja na obvezne kvote in premeščanje prebežnikov.
"Obvezna relokacija je kot nekakšen velik magnet. To pomeni, da si bo vsakdo, ki si bo prek Sredozemlja z ladjo priboril pot do Malte ali juga Italije, avtomatično relociran, kar pomeni, da mu ni treba skrbeti za nič drugega kot samo za to, da prepluje razmeroma majhen del Sredozemlja in je na varnem v Evropi," je poudaril Hojs.
"Obvezna relokacija je kot nekakšen velik magnet. To pomeni, da si bo vsakdo, ki si bo prek Sredozemlja z ladjo priboril pot do Malte ali juga Italije, avtomatično relociran, kar pomeni, da mu ni treba skrbeti za nič drugega kot samo za to, da prepluje razmeroma majhen del Sredozemlja in je na varnem v Evropi," je svoje nasprotovanje obveznemu premeščanju prebežnikov utemeljil notranji minister.
Kot je poudaril, bi se na evropski ravni naprej morali dogovoriti, kako bodo države članice EU zavarovale zunanje meje unije. "V kolikor bomo naše zunanje meje zaščitili tako, kot se za neko entiteto oziroma skupnost držav spodobi, da bodo ti prehodi skoraj nemogoči in da jih ne bo mogoče izvajati, potem se bomo tudi mi v nekem smislu strinjali z relokacijo, vendar bo ta relokacija ob takšnem varovanju v drastično manjšem številu," je med drugim poudaril Hojs.
21