Petek, 17. 2. 2017, 9.26
7 let, 1 mesec
Po umoru v Podbočju: zakaj lahko alkoholiziran storilec dobi nižjo kazen kot trezen?
To vprašanje se v javnosti spet poraja ob zločinu v Podbočju, kjer sta alkoholizirana storilca surovo pretepla prijatelja, ki je dan pozneje umrl v bolnišnici. Storilcema grozi do 15 let zapora. Njuni zagovorniki se bodo verjetno sklicevali na zmanjšano prištevnost zaradi alkohola, kar je v nedavno končanem primeru pomagalo obtožencema zaradi smrti mladega fanta na Logu pri Brezovici.
Alkohol je pogost spremljevalec storilcev kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Že v preteklosti pa smo videli, da lahko - pravniki sicer takemu tolmačenju nasprotujejo - pomeni celo "olajševalno okoliščino". Zaradi zmanjšane prištevnosti alkoholiziranemu storilcu namreč sodniki lahko izrečejo nižjo kazen.
Obramba Aleša O. in Martina K. bo tako verjetno svoj zagovor gradila tudi na trditvi, da sta bila storilca pijana in v stanju zmanjšane prištevnosti. Ali to drži, bo nato ugotavljal izvedenec psihiatrične stroke, končna odločitev pa je seveda v rokah sodnika.
Preverili smo:
- Kako se ugotavlja vpliv alkoholiziranosti storilca na samo kaznivo dejanje?
- V katerih primerih je alkoholiziranost lahko okoliščina, zaradi katere sodnik izreče nižjo kazen?
- Posameznik se lahko sam odloči, ali bo zaužil alkohol ali ne. Zakaj lahko ta okoliščina zniža kazen in ali to pomeni, da slovenska družba celo prek sodnega sistema izraža visoko stopnjo tolerance do prekomernega pitja alkohola?
Odvetnik Damir Ivančič je med drugim zastopal Branka Mačka, ki je vinjen povzročil nesrečo s tremi mladimi žrtvami. V prvem sojenju, kjer so mu očitali predrzno vožnjo, mu je sodišče zaradi nekaznovanosti, obžalovanja in zmanjšane prištevnosti zaradi alkohola prisodilo dobro dve leti nižjo kazen. Kasneje je bila sicer ta sodba razveljavljena, Maček pa je bil v drugo obtožen za milejše dejanje prometne nesreče iz malomarnosti obsojen na precej nižjo kazen (dobrih sedem let), ki jo zdaj prestaja.
Alkohol in kazniva dejanja
Za odgovore smo prosili odvetnika Damirja Ivančiča, ki pokriva kazenske zadeve.
-
Če pije, da se opogumi
Ivančič pravi, da je alkohol lahko tudi oteževalna okoliščina.
Če se je storilec opil, da bi se opogumil, če na primer v gostilni razlaga, kako se bo nekomu maščeval, potem je alkohol oteževalna okoliščina, pravi.
-
Če pije in izgubi kontrolo
Včasih pa do kaznivega dejanja pride po tem, ko je človek alkoholiziran. "Človek se po zaužitju večjih količin alkohola spremeni, se obnaša drugače, se ne obvladuje. Z izgubljanjem kontrole nad sabo pa se spreminja tudi njegov odnos do okolice, drugače dojema dogajanje. Storilec je v takem primeru, to je pomembno, še vedno kriv, a sodišče mu lahko izreče nižjo kazen," pojasnjuje odvetnik.
Kakšno je bilo psihično stanje storilca, v postopku ugotavlja izvedenec psihiatrične stroke. Če ugotovi, da je bil storilec v stanju zmanjšane ali bistveno zmanjšane neprištevnosti, torej njegova odgovornost za kaznivo dejanje ostaja.
Lahko pa izvedenec ugotovi tudi, da je bil storilec neprišteven, s čimer ni odgovoren za kaznivo dejanje (torej ni kriv), sodišče pa mu lahko izreče varnostni ukrep, na primer psihiatrično zdravljenje, zdravljenje odvisnosti od alkohola in podobno.
Pa je mogoče, da je človek samo od alkohola neprišteven? "Tu so mnenja nekoliko različna, a večina izvedencev meni, da ne, saj prej zaradi predoziranosti omedliš. Večina meni, da morajo za neprištevnost obstajati še drugi elementi, na primer čustveno stanje," odgovarja Ivančič. Elvir Đogić, ki je v pretepu do smrti zabodel vrstnika Matica Brajiča, naj bi bil zaradi v otroštvu nezdravljene hiperkinetične motnje, pretresa možganov, ki ga je dobil v pretepu z Brajičem, ter pred tragedijo zaužitega alkohola in marihuane neprišteven.
Neprištevnost ga je rešila obtožb
O enem od primerov, ko je zaradi storilčeve neprištevnosti sledila oprostilna sodba, je pred dnevi poročal Dnevnik: gre za sojenje zoper brata Elvirja in Elvisa Đogića, ki sta spomladi 2014 na Logu pri Brezovici v pretepu skupaj s še tremi pajdaši zabodla in ubila Matica Brajiča.
Elvir, ki je zabodel Brajiča, je bil sprva obsojen na 15 let zapora, v drugo pa oproščen, saj je izvedenec psihiatrične stroke Gorazd V. Mrevlje ugotovil, da je bil v času dejanja neprišteven.
"Takšno stanje naj bi bilo posledica v otroštvu nezdravljene hiperkinetične motnje, pretresa možganov, ki ga je dobil v pretepu z Brajičem, ter pred tragedijo zaužitega alkohola in marihuane," je poročal Dnevnik. Izvedenec za Đogića ni predlagal nobenega varnostnega ukrepa, saj da nima duševne motnje niti ni odvisen od alkohola ali drog.
Elvis pa naj bi bratu pomagal pri uboju - pripeljal ga je do lokala, kjer je bil Brajič, čeprav je vedel, da ima brat nož, skupaj sta poklicala pajdaše in skupaj z njimi vstopila v lokal. Sprva je bil obsojen na štiri leta zapora, zdaj pa so ga, ker "v času, ko je bratu pomagal, v glavi slednjega odločitve o tem, da bo Brajiču vzel življenje, sploh še ni bilo", sodniki po poročanju Dnevnika oprostili.
Sodnik lahko 'ovrže' izvedensko mnenje, a le z razlogom
Uživanje alkohola, pravi kazenski sodnik, v Sloveniji ni prepovedano, alkoholiziranost pa lahko vpliva na dejanja posameznika, zato je to lahko razlog za njegovo zmanjšano prištevnost. Kazenski sodnik - ker je šlo za neuradni pogovor, njegovega imena ne navajamo - nam je podal približno enako razlago kot odvetnik Ivančič in poudaril, da je treba presojati od primera do primera. Uživanje alkohola, pravi, v Sloveniji ni prepovedano, alkoholiziranost pa lahko vpliva na dejanja posameznika, zato je to lahko razlog za njegovo zmanjšano prištevnost.
Mnenje izvedenca za sodnika sicer ni zavezujoče, ne more pa mnenja "spregledati" brez ustrezne podlage za tako odločitev. "Če mnenje izvedenca pokaže, da je bil storilec zmanjšano prišteven ali celo neprišteven, sodnik pa sumi, da je bila realnost drugačna, mnenju ni dolžen slediti. Lahko naroči novo mnenje in tako pridobi - ali pa ne - podlago za svoja sumničenja," pravi sodnik.
Včasih sodniki vztrajajo
Tudi Ivančič pravi, da se sodniki odločajo različno, od primera do primera. Včasih kljub alkoholiziranosti vztrajajo pri višji kazni, sploh če je bil storilec že prej kaznovan, če se ni opravičil oziroma ne obžaluje dejanja.
Slovenska pravna ureditev je v tem delu povsem skladna z evropsko, torej podobno odločajo sodniki v vseh državah, še dodaja. Razume pa, da je javnosti včasih to težko razumeti. "Eno je gledanje kot človek, drugo pa kot humanist in pravnik," pravi.
15