Ponedeljek, 6. 10. 2025, 15.23
1 ura, 22 minut
Pirc Musar: Brez sprave in dialoga ne bo napredka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
"Brez resničnega dialoga, brez reševanja odprtih vprašanj in brez sprave, kar je morda najtrši oreh na našem področju, ne bo pravega napredka", je prepričana Pirc Musar.
Brez sprave in dialoga ne bo napredka, je danes na vrhu pobude Brdo-Brioni, ki ga je gostila s hrvaškim in albanskim kolegom, opozorila predsednica Nataša Pirc Musar. Državam Zahodnega Balkana je zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije v procesu približevanja EU, ki bi po njenih besedah moral potekati hitreje.
Vrh pobude je gostila predsednica republike Pirc Musar skupaj z albanskim predsednikom Bajramom Begajem in hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Udeležili so se ga voditelji vseh držav Zahodnega Balkana.
Srečanje je letos potekalo pod geslom Skupni interesi, skupna zavezanost skupni prihodnosti: skupaj naprej proti EU, ki po besedah predsednice ne bi smelo biti zgolj simbolično, prav tako kot o prihodnosti pa bi morali govoriti tudi o preteklosti.
"Države regije gradimo prostor dialoga, zaupanja in sodelovanja tudi takrat, ko se zdi, da so razlike med nami res velike," je izjavila in hkrati opozorila, da "brez resničnega dialoga, brez reševanja odprtih vprašanj in brez sprave, kar je morda najtrši oreh na našem področju, ne bo pravega napredka".
Pirc Musar: Proces širitve EU mora biti hitrejši
Evropska perspektiva Zahodnega Balkana je po prepričanju Pirc Musar najučinkovitejše geopolitično orodje za zagotavljanje stabilnosti, miru in varnosti. Poudarila je, da proces širitve EU mora biti hitrejši, a brez zniževanja standardov, državam Zahodnega Balkana pa je zagotovila nadaljnjo podporo.
"Slovenija podpira nadaljnje korake v širitvenem procesu ... Hkrati pa od kandidatov pričakujemo napredek pri reformah, še posebej na področju pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic," je dejala in poudarila, da svoje delo mora opraviti tudi EU.
Begaj je medtem ocenil, da je pobuda Brdo-Brioni ključen mehanizem za krepitev dialoga, dobrososedskih odnosov in približevanje EU. Pomen dialoga, kakršen se odvija na vrhu Brdo-Brioni, pa je danes izpostavil tudi hrvaški predsednik.
Srečanje je letos potekalo pod geslom Skupni interesi, skupna zavezanost skupni prihodnosti: skupaj naprej proti EU.
Šest milijard evrov za gospodarsko rast Zahodnega Balkana
"Ne bomo sprejemali velikih sklepov, ne bomo zagnali novih pobud, ne bomo prinesli denarja – v tem formatu tega ne moremo. A lahko se pogovarjamo in ugotavljamo, kakšne so izkušnje in problemi EU, teh pa je zelo veliko," je dejal Milanović in obenem napovedal, da bo naslednji vrh potekal naslednje leto na Hrvaškem.
Udeleženci vrha so posebno pozornost namenili tudi izvajanju šest milijard evrov vrednega načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana za obdobje 2024–2027.
Slovenija po besedah predsednice močno podpira njegovo izvajanje, pričakuje pa tudi, da bodo vse države regije prepoznale to priložnost in uresničile potrebne reforme.
Udeleženci vrha so danes sprejeli skupno izjavo, v kateri so poudarili, da so dobrososedski odnosi, regionalna stabilnost in sprava temelji evropske prihodnosti Zahodnega Balkana. Izpostavili so tudi pomen skupnega soočanja s sodobnimi varnostnimi izzivi, kibernetskimi grožnjami in posledicami podnebnih sprememb.
Predsednica je po srečanju poudarila, da regijo zaradi pomanjkanja priložnosti zapušča veliko mladih, zato je skupna odgovornost držav, da ustvarijo pogoje za kakovostna delovna mesta in privlačno socialno okolje.
Prav to je bila tudi tema sestanka, ki so ga pred vrhom voditeljev imeli direktorji zavodov za zaposlovanje iz držav, udeleženih v procesu Brdo-Brioni. Na njem so se zavezali k tesnejšemu sodelovanju pri usklajevanju izobraževanja s trgom dela in programih za vračanje talentov.
Proces Brdo-Brioni je skupna slovensko-hrvaška pobuda, ki poteka od leta 2010. Njene članice so poleg Slovenije, Hrvaške in Albanije še Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Kosovo.
