Pisali smo že, da je Perčiča razžalil zapis Maske padajo, ki so ga na spletni strani SDS objavili oktobra 2008. Anonimni avtor je v prispeku komentiral seznam povabljenih na slavnostno večerjo, ki jo je ob obisku britanske kraljice prirejal predsednik Danilo Türk. Med drugim je zapisal, da "najdemo na seznamu tudi partiji najbolj zveste vojščake iz vrst Službe državne varnosti oziroma Udbe, kot je na primer sedanji predsednikov svetovalec Franci Perčič".
Kronski dokaz, da je bil Perčič "vsaj rezervist" Udbe, po mnenju stranke SDS predstavlja mikrofilm iz centralne evidence republiškega sekretariata za notranje zadeve iz leta 1987, ki so ga dobili od Dušana Lajovica, avtorja knjige Med svobodo in rdečo zvezdo, na katero se v spletnem zapisu tudi sklicujejo.
Perčič: Mikrofilm je nastal v "garažni delavnici SDS"
Perčič in njegov pooblaščenec Matjaž Ulčar trdita, da je mikrofilm prirejen. Glede na to, da ga ne hrani noben uradni organ, naprimer Ministrstvo za notranje zadeve, Sova ali Arhiv RS, sta Perčič in Ulčar prepričana, da je nastal v "garažni delavnici SDS" z namenom "politične diskreditacije". Od stranke SDS Perčič zaradi "nedopustnega posega v čast in dobro ime" zahteva deset tisoč evrov in opravičilo.
Direktorju Arhiva RS se mikrofilm na oko zdi avtentičen
Danes je nekdanji direktor Arhiva RS Matevž Košir pojasnil, da so leta 2007 od Ministrstva za notranje zadeve in Sove dobili dve uradni verziji zloglasne "centralne abecedne evidence" nekdanje tajne službe SDV, in sicer iz leta 1991. Mikrofilm, ki ga je pridobil Lajovic in nato stranka SDS, je nekoliko starejši, vendar od tistega v Arhivu RS menda ne odstopa pretirano, zato se Koširju vsaj na prvi pogled zdi avtentičen.
Košir dopušča možnost, da seznam iz leta 1987 pač ni bil uničen – nekdanja oblast je namreč do leta 1991 podatke v centralni evidenci sodelavcev tajne policije in sovražnikov države obnavljala na pol leta, stare pa so praviloma zažgali. Da bi bila evidenca iz leta 1987 ponarejena, si Košir težko predstavlja, sicer pa je sodišču predlagal, da o tem zasliši izvedenca.
Sistem varovanja podatkov se je Brejcu zdel trd
Tudi Mihael Brejc je prepričan, da mikrofilma ni mogoče ponarediti. "Sistem varovanja teh podatkov je bil zelo trd," se spomni upokojeni poslanec, ki je med letoma 1990 in 1993 vodil Varnostno informativno službo, naslednico SDV in predhodnico Sove. Kot pravi, ga je takrat zanimala le osamosvojitev oziroma kdo je proti.
"Šli smo skozi seznam in nekaj uslužbencev premestili, nekaj pa smo jih upokojili, da zgradimo ekipo, ki bo v korist osamosvojitvi," je dejal upokojeni poslanec in dodal: "V to, kdo je imel krvave roke, se nisem posebej poglobljeno spuščal". Brejc je še zatrdil, da iz arhiva ni odnesel nobenega uradnega dokumenta.
Matoz o "garažni delavnici" Andreja Rupnika
Zagovornik SDS Franci Matoz je kot nov dokazni predlog navedel zaslišanje Andreja Rupnika, ki se je podpisal pod potrdilo Sove v katerem piše, da po pregledu evidence ministrstva za notranje zadeve o Perčiču ni podatkov, da bil bil sodelavec SDV. "Gre za dokument, ki je nastal za potrebe te pravde," je dejal Matoz in se vprašal, kako je lahko Sova leta junija 2010, ko je potrdilo nastalo, opravila takšno preverjanje, če so ti seznami glede na Korširjevo izpoved v Arhiv RS romali tri leta prej.
"Ravnanje Rupnika in Perčiča pomeni za Rupnika zlorabo uradnega položaja, za Perčiča pa ponarejanje listin," je ocenil koprski odvetnik in zahteval ponovno zaslišanje Perčiča, da pojasni, kako je prišel do potrdila in strokovnjaka iz Arhiva RS, ki naj preveri avtentičnost mirofilma.
O dokaznih predlogih bo sodnica še odločala
Tudi Perčičev pooblaščenec Mitja Ulčar je imel kar nekaj novih dokaznih predlogov, med drugim je predlagal zaslišanje nekdanjega pripadnika Morisa Mitje Kunstlja, ki na svojem blogu opisuje ozadja osamosvajanja in domnevno sporne manevre Janeza Janše s prijatelji, ki se po Ulčarjevih besedah nanašajo na vsebino Perčičeve tožbe.
Odvetnika sta sicer drug drugemu ugovarjala, da so dokazni predlogi podani neutemeljeno in predvsem prepozno, zato je sodnica Zlatka Štiblar Kisič odločila, da morata v roku petnajstih dni utemeljeno pojasniti, zakaj dokaznih predlogov nista podala prej. Se nadaljuje oktobra.
2
