"Parazite planeta postavljamo za idole"

Kot član predsedstva Socialistične republike Slovenije je bil Plut ključen del začetka politike v samostojni Sloveniji, potem pa se je iz nje za dolgo časa umaknil v profesorsko delo na področju geografije.

Vrača se s stranko za Trajnostni razvoj Slovenije (TRS), ki meni, da razvoj gradimo na napačnih temeljih. Namesto skrbi zgolj za blagostanje sedanje generacije bi morali z zeleno investicijsko politiko in vlaganjem v socialne storitve zagotoviti delovna mesta za prihodnje generacije in jim hkrati ohraniti čisto okolje.

Ker ima Slovenija praktično vse, kar potrebuje, je Plut optimist. Manjkajo nam le politiki z drugačno etiko.

Pred tokratnimi volitvami vse stranke podajajo grozečo oceno stanja v državi in obljubljajo velike spremembe. Ampak verjetno TRS napoveduje največje: novo družbeno pogodbo in spremembo vrednot. Kaj to pomeni? Spremembo vzgoje v vrtcih, drugačne pristope v šolah?

Etični kompas celotnega planeta in tudi Slovenije se mora bistveno spremeniti. Namesto enostranskega poudarjanja blagostanja sedanje generacije moramo upoštevati moralno pravico drugih generacij, da ravno tako živijo na tem planetu. Če želimo to doseči, se mora spremeniti vrednostni sistem družbe, kar pomeni, da bi morali na področju vzgoje in izobraževanja vključiti vse elemente okoljske etike. Ta zelo poudarja načelo sodelovanja, solidarnosti, enakosti in seveda tudi okoljske odgovornosti.

Torej bi začeli pri vzgoji in izobraževanju?

Žal je krizna situacija taka, da na etično spremembo ne moremo čakati dvajset let. Ta izhodišča moramo udejanjati na vseh področjih, od gospodarstva do storitev, šole … Gre za celotno ekologizacijo in socializacijo našega življenja. Socialna enakost in okoljska odgovornost sta ključni etični dobrini, ki bi jih morali upoštevati v tem trenutku. Vemo pa, da je to proces. Do trajnostne družbe bi lahko prišli nekje do leta 2050.

Iz vašega programa izhaja, da bi njegova uresničitev pomenila, da bodo vsi ljudje živeli bolje – razen tistih, ki zdaj živijo najbolje.

Zelo si prizadevamo za uresničevanje načela pravičnosti in čim večje enakosti. Smo za zmeren materialni napredek. Viri našega planeta omogočajo, da bi imeli vsi njegovi prebivalci človeka vreden materialni standard. Vendar si v tem trenutku velikih socialnih razlik ne predstavljamo, da bi vsi živeli tako, kot v tem trenutku živi peščica najbogatejših. Ti so dejansko ekološki paraziti našega planeta, mi pa jih kujemo v zvezde in jih postavljamo kot idole.

Vaša ideja bi morala biti všečna velikemu številu ljudi, a vaši nasprotniku so najmočnejši predstavniki družbe …

Zagovarjamo interese ljudi nasproti kapitala. V tem trenutku je večina še prepričana, da jim bodo rešitve, ki jih ponuja svet kapitala, omogočile, da bodo postali elita. To je popolnoma sprto z dosedanjimi trendi. Peščica najbogatejših vedno ostaja ista. Pravilo ena proti 99 odstotkov se vse bolj kaže tudi v Sloveniji.

Razbijate iluzijo tako imenovanih ameriških sanj?

Točno to. Ampak sedanje razumevanje je tako, da če razbijaš iluzije neomejenega potrošništva, ogrožaš materialne pogoje življenja. Je pa ravno obratno.

Veliko ljudi pravi, da v Sloveniji nimamo pravega neoliberalnega kapitalizma, ampak nek čudni "pajdaški" kapitalizem.

To je res. V Sloveniji se je vzpostavila tesna sprega med vodilno politiko in interesi kapitala. Ampak neoliberalna izhodišča se uveljavljajo. Na to kaže naraščajoča brezposelnost in predvsem dejstvo, da mlada generacija nima prav nobene možnosti, da bi prišla do primerne zaposlitve in do stanovanja. Imam dva sinova in poznam dejansko stanje. Treba je vložiti maksimalni napor v povečanje števila delovnih mest.

Zato predlagamo zeleni investicijski program: obnovljivi viri energije, energetska prenova zgradb, večja vloga lesa, ekološko kmetijstvo, sonaravni turizem, socialne storitve. Na podlagi nemškega modela smo ocenili, da je na področju okolja vsaj 50.000 delovnih mest. Na področju socialnih storitev pa vsaj 30.000. Namesto da vlagamo v TEŠ in podobne zgrešene projekte.

Če bi se odpovedali neoliberalizmu, bi bili v svetu precej osamljeni. Bi morali hkrati tudi spremeniti zunanjo politiko ter gospodarske in politične odnose z drugimi državami?

Ideja drugačnega razvoja se krepi. Če pogledamo Avstrijo, Nemčijo, skandinavske države, Novo Zelandijo, vidimo, da ne bi bili tako osamljeni. Predvsem pa bi morali ob odprtosti v svet bistveno večjo pozornost nameniti zagotavljanju večje stopnje samooskrbe z eksistenčno pomembnimi dobrinami: na področju vodne oskrbe, prehrane in obnovljivih virov energije.

S tem bi povečali delovna mesta in na drugi strani zmanjšali odvisnost od uvoza. Slovenija je po naravnem potencialu za trajnostno družbo v samem vrhu evropskih držav. Imamo praktično vse: vodo, les, obnovljive vire energije, zaraščene kmetijske površine, kjer bi lahko pridelali hrano. Ne vem, zakaj imamo hiše iz cementa, če imamo 60 odstotkov zemlje pod gozdovi. Sem velik optimist.

Vam je kaj žal, da po osamosvojitvi niste ostali v politiki?

Ne.

Mogoče potem zdaj ne bi bili potrebni tako radikalni posegi?

En posameznik tega problema ne more rešiti. In tudi moja karizma ni takšna, da bi bil toliko prepričljiv. Predvsem pričakujem, da bo prihodnja generacija ponotranjila trajnostni model in stopila v politiko s samozavestno, pokončno držo. Pričakujem, da politika postopoma ne bo več psovka, ampak dostojen poklic. Seveda če bodo prišli v politiko novi obrazi z drugačnimi etičnimi usmeritvami.