Pahor predlaga sestanek političnega vrha (VIDEO)

Pahor je na novinarski konferenci predlagal, da bi se na sestanku vseh političnih strank v začetku februarja poskušali dogovoriti "za skupen nastop glede ukrepov za izhod iz krize". Že prihodnji teden bo o tem začel posvete s predstavniki posameznih strank.

Po mnenju predsednika časa ni veliko, okoliščine pa kličejo po takšnem dogovoru. V tem primeru Pahor vidi luč na koncu tunela ne samo glede izhoda iz sedanjih razmer, ampak tudi glede krize, v kateri je Slovenija že štiri leta. Sedaj ne gre več za to, da bi bil dogovor o skupnem nastopu za reševanje krize "dodana vrednost", ampak je osnovni pogoj za delovanje države, je prepričan predsednik republike.

Kdo ne spoštuje institucij pravne države, kdo bo vrnil zaupanje v politiko? Pahor je pozval k strpnosti in spoštljivemu odnosu do institucij pravne države. Pozval je tudi k prizadevanjem, ki bi vrnila minimalno zaupanje v politiko v časih poglobljene politične negotovosti, ki se lahko sprevrže tudi v politično krizo, ki si jo ljudje najmanj zaslužijo. Za rešitev krize je sicer strpnost izredno pomembna. Celo najlažji problemi ne bodo rešljivi, če bo začel delovati nestrpen in sovražni govor, je dejal Pahor.

Ne išče mandatarja, moral se bo znajti sam Pahor je zagotovil, da ne išče novega mandatarja. "Tisti ki meni, da bi lahko to delo dobro opravljal, bo moral sam najti podporo v DZ." Predsednik je še poudaril, da "zelo potrebujemo eden drugega in da ne more zmagati eden proti drugemu", kar še kako drži za prvo poletje tega leta.

Predsednik republike, ki ne bo pozival k odstopom Predsednik ni želel konkretno odgovoriti na vprašanje, ali bi moral premier Janša pod težo ugotovitev protikorupcijske komisije odstopiti. Njegovo načelno stališče, ki ga je zagovarjal že pred volitvami, je, da predsednik republike posameznih funkcionarjev ne bi smel pozivati k odstopu ali k temu, da ostanejo na funkciji. "To bi bilo nevarno početje. Predsednik republike ni tisti, ki je poklican da bi dal na odločitve institucij pravne države piko na i."

Glasovanje o zaupnici je dobra ideja Po drugi strani Pahor meni, da bi bilo dobro, če bi Janševa vlada dobila "legitimacijo v DZ" in s tem posredno nakazal, da bi moral Janša zahtevati glasovanje o zaupnici vladi. Razlog za takšno rešitev je izguba zaupanja enega koalicijskega partnerja, ki se jim bodo pridružili tudi drugi. Dejal je, da v pogovorih tega stališča ni skrival, a na koncu takšno odločitev sprejme predsednik vlade.

Tudi Pahor je bil kapitan z okrnjenim moštvom Pahor je spomnil tudi na svojo izkušnjo na čelu vlade, ko po odhodu prve stranke iz levosredinske koalicije do glasovanja o zaupnici skoraj noben ukrep ni bil več sprejet, zato bi bilo tudi sedaj dobro preveriti zaupanje vlade v parlamentu. "In to bi imelo koristne učinke za vlado, za DZ, za zaupanje ljudi v politiko."

Janša se ne da Kot je znano, sta Janezu Janši v četrtek podala odstopni izjavi oba ministra iz vrst DL, Senko Pličanič in Janez Šušteršič. A premier kljub temu vztraja, da ima vlada še vedno polna pooblastila. Tako bo delala dalje, dokler ne pride do konstruktivne nezaupnice ali pa do sprememb volilnega sistema, ki bi jim lahko sledile predčasne volitve.

Kdaj bodo izstopili? Tako so očitno na potezi predvsem preostale parlamentarne stranke, ki se bodo morale odločiti, kako naprej. Po koncu februarske seje DZ bo iz koalicije očitno izstopila še SLS, ministri in državni sekretarji iz vrst DeSUS pa bodo svoje odstopne izjave predvidoma podali 22. februarja. Izvršni odbor DeSUS je namreč v četrtek sklenil tak sklep predlagati svetu stranke, ki bo o tem odločal v začetku februarja. Edina, ki napoveduje, da bo ostala v koaliciji s SDS, je tako NSi.

Projektna vlada Bratuškove Po mnenju začasne vodje največje parlamentarne stranke PS Alenke Bratušek bi bilo najbolje oblikovati projektno vlado, ki bi izpeljala nujno potrebne projekte, nato pa se dogovorila za predčasne volitve. Zato je stranke že povabila na sestanek. Medtem pa si v SD po besedah predsednika stranke Igorja Lukšiča volitev želijo čim prej.

Obletnica koalicije brez šampanjca Danes sicer mineva natanko leto dni odkar so SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi podpisale koalicijsko pogodbo. Janša je ob podpisu takrat dejal, da je koalicija po svoji naravi in po svojih ciljih "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami". Kljub temu je do najbolj napetih odnosov v koaliciji prišlo ravno zaradi odpiranja ideoloških vprašanj, dokončno pa se je zalomilo po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki Janši očita kršitev protikorupcijske zakonodaje. Janša je sicer na poročilo že vložil pritožbo in dejal, da gre za "akt politične inkvizicije".