SiolNET. Novice Slovenija
2,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Padalci zaposlujejo gorske reševalce, bi tu potrebovali več reda?

2,28

termometer

 | Foto: Grega Valančič / Sportida
Foto: Grega Valančič / Sportida

Gorski reševalci so letos 30-krat posredovali zaradi nesreč padalcev. "Smo šele na začetku sezone, vemo pa, da bo poleti nebo kot mavrica," pred glavno sezono pravi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in opozarja, da so nekateri tuji padalci neustrezno opremljeni, kar otežuje reševanje. 

Nesreče padalcev v zraku se po mnenju sogovornikov dogajajo predvsem zaradi neizkušenosti in neugodnega oziroma spremenljivega vetra. Najhuje je seveda, če se prepleteta oba dejavnika. Najpogosteje se nesreče in na žalost tudi poškodbe dogajajo pri pristanku.

Padci in zlomi, včasih je polet tudi usoden

Eden največjih izzivov za padalce je spremenljivo vreme. | Foto: Matej Leskovšek Eden največjih izzivov za padalce je spremenljivo vreme. Foto: Matej Leskovšek V ponedeljek se je tako v naselju Ozeljan ponesrečila 45-letna državljanka Nizozemske. Poletela je z vzletišča Lijak, nekaj časa krožila blizu samega vzletišča, nato pa ji je med vrtenjem v termičnem stebru rob jadralnega padala zaprlo. Posledično je začela hitro izgubljati višino in padla na tla s približno 250 metrov višine. Posledica je bil zlom medenice, navaja poročilo policije.

Nemški padalec si je v nedeljo na Kobariškem pri zasilnem pristanku poškodoval hrbtenico in zapestje. Konec maja je prav tako nemškemu padalcu sunek vetra po poletu z vzletišča Kobala na Tolminskem delno zaprl padalo. Posledično je padel na tla z višine desetih metrov in se poškodoval (policija je sumila na zlom petnice na desni nogi). Ob reševanju tega padalca so reševalci približno sto metrov stran (na pobočju Mrzlega vrha nad naseljem Gabrje) opazili še enega jadralnega padalca, ki je obnemogel. Poljak je zasilno pristal in se zakotalil po strmem pobočju, pri čemer se na srečo ni poškodoval, a je nato obležal tam, dokler ga niso opazili. Reševalci so ga oskrbeli zaradi močne dehidriranosti.

"V Sloveniji so izredni pogoji za padalstvo, a hkrati tudi nepredvidljivi," pravi prvi mož Gorske reševalne zveze Slovenije (GRS) Igor Potočnik in dodaja, da so letos posredovali že več kot 30-krat.

Policijska statistika kaže vse manj nesreč

Policisti so letos našteli 12 nesreč z zračnim plovilom, lani v tem obdobju jih je bilo 16. Pri tem povejmo, da policija v te številke všteva vse nesreče, tudi na primer letalske. Vsako leto se velika večina (okrog 80 odstotkov) nesreč nanaša na jadralne padalce, so nam pojasnili. Statistika kaže, da se je število nesreč z zračnim plovilom od leta 2012 do lani zmanjšalo z 48 na 23.

Padalski tandem je takole lani poleti zasilno, a srečno pristal na obrobju Bohinjskega jezera, nekaj deset metrov od pristajalne točke za padalce z Vogla in Vogarja.  | Foto: Andreja Lončar Padalski tandem je takole lani poleti zasilno, a srečno pristal na obrobju Bohinjskega jezera, nekaj deset metrov od pristajalne točke za padalce z Vogla in Vogarja. Foto: Andreja Lončar

Informiranje in merilne naprave

V Bohinju je nesreč malo, pravi Klemen Langus iz Turizma Bohinj, sam se spominja le ene, ki pa se je zgodila že pred leti. Pri jadralnem padalstvu je pomemben predvsem veter. Kot pravi Langus, občinska turistična organizacija med drugim skrbi za obnavljanje infrastrukture, na primer vetrnih vreč in merilnih naprav.

"Lansko leto smo izdali zloženko o padalstvu v Bohinju, ob pristajališču blizu jezera je tudi informacijska tabla. Hkrati spodbujamo, da se gostje povežejo z lokalnimi agencijami in domačim društvom jadralnih padalcev, ki lahko dajo najbolj relevantne informacije o razmerah," pravi sogovornik, ki meni, da obveščanje poteka zgledno.

Prepričan je, da s še tako dobrim obveščanjem nesreč, ki so posledica neustrezne opremljenosti, povsem nikdar ne bomo mogli preprečiti. "Tako kot še tako intenzivno obveščanje o nevarnostih tega, da se na Triglav podaš v opankah, ne bo preprečilo, da bi vsako leto imeli vsaj nekaj takih primerov," pravi Langus.

Vreme se zelo hitro spremeni

V zadnjih tednih je bilo kar nekaj nesreč na območju Tolmina in goriške regije, pri čemer pa Klavdij Rakušček iz kobariškega gostišča Jelkih hram, ki ima v ponudbi tudi jadralno padalstvo, poudarja, da je delež nesreč majhen glede na to, da na tem območju letno beležijo med 20 in 25 tisoč poletov. "V glavnem gre pri vseh nesrečah za tuje pilote in za človeški faktor. Precenjevanje sposobnosti, letenje v neprimernih pogojih glede na znanje pilota, nepravilen odziv pilota na situacijo, neodgovorno letenje," našteva.

"Letos je vreme res nestanovitno, sam vidim, kako se lahko na hitro obrne, zato je bilo že kar nekaj nesrečnih dogodkov," pa pravi Igor Čujec, lastnik Kampa Siber v občini Tolmin. Pri njem so pogosto nastanjeni padalci iz Slovenije in od drugod. Prihajajo iz Češke, Nemčije, od vsepovsod, pravi. "V glavnem so dobro organizirani in opremljeni, imajo radijske postaje. O vremenskih razmerah jih poučijo tudi na vzletišču. Mislim, da se nesreče dogajajo predvsem pri neizkušenih, tistih, ki jih pripeljejo šole. Profesionalca lahko spustiš v slabe vremenske razmere, pa se bo znašel," meni sogovornik.

Padalci za varno letenje in pristanek potrebujejo nameščene vetrne vreče in druge merilne naprave (fotografija pristajalnega mesta ob Bohinjskem jezeru). | Foto: Andreja Lončar Padalci za varno letenje in pristanek potrebujejo nameščene vetrne vreče in druge merilne naprave (fotografija pristajalnega mesta ob Bohinjskem jezeru). Foto: Andreja Lončar Nepoznavanje terena in včasih tudi slaba oprema

Potočnik z gorske reševalne zveze medtem opozarja, da vsi padalci vendarle niso tako dobro opremljeni. Kot pravi, k nam prihajajo padalci z različnimi znanji, nekateri bolj, drugi manj izkušeni. Ogromno je tudi šol, ki pa ne poznajo dobro nepredvidljivih pogojev v geografsko razgibanih koncih Tolminskega in Gorenjske. 

"Mi kot gorski reševalci kaj dosti ne moremo vplivati. Gremo na pomoč, ko je to potrebno, želimo pa, da nam v primeru nesreče dajo čim bolj točne podatke. Tu se lahko zaplete, saj vsi nimajo GPS ali radijskih postaj. Včasih tako težko določimo točen kraj zasilnega postanka," pravi. 

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec, dodaja, da so prihodi tujih padalcev v porastu. "Svetovali bi jim, da se povežejo z lokalnimi poznavalci, predvsem z vidika poznavanja vetrov, turbulenc, saj imajo območja določene specifike. Hkrati morajo tudi padalci upoštevati osnovna pravila varnega obiska gora. Pomembno je, da imajo radijske postaje in da sporočijo, kam se odpravljajo."

"V domeni vsakega posameznika je, da poskrbi za svojo varnost," meni kobariški ponudnik jadralnega padalstva Klavdij Rakušček. | Foto: Bor Slana "V domeni vsakega posameznika je, da poskrbi za svojo varnost," meni kobariški ponudnik jadralnega padalstva Klavdij Rakušček. Foto: Bor Slana "Vse preveč tujih pilotov ne gleda tabel"

"Tudi mi opažamo da velikokrat piloti letijo brez radijskih postaj ali pa imajo postaje na drugih frekvencah, za katere ne vemo," pravi kobariški ponudnik jadralnega padalstva Rakušček.

"V Sloveniji imamo uradno frekvenco za jadralne padalce in zmajarje, ki je navedena tudi na vseh informacijskih tablah, vzlemih in pristajalnih mestih. Na tablah so tudi druge informacije, vendar vse preveč tujih pilotov tabel ne gleda in se premalo posvetujejo z lokalnimi piloti," opozarja.

Dodaja, da ima danes skoraj vsak pametni telefon tudi GPS, problem pa je, če ga lastnik ne zna uporabljati, in za konec poudari: "V domeni vsakega posameznika je, da poskrbi za svojo varnost." 

Bi lahko letalska inšpekcija več opozarjala?

Ali rast zaznavajo tudi na agenciji za civilno letalstvo (CAA) ter ali morda pripravljajo kakšne ukrepe za povečanje ozaveščenosti in večjo informiranost padalcev, smo v torek vprašali omenjeno agencijo, ki deluje v okviru ministrstva za infrastrukturo. Do trenutka objave odgovora nismo prejeli, objavili ga bomo takoj, ko ga dobimo.

Rakušček meni, da je bilo ukrepov dovolj in navaja varnostne direktive CAA ter letake Zveza za prosto letenje Slovenije (SFFA). Informacije lahko letalci dobijo tudi na internetu, pri lokalnih društvih, na portalu skytech.si so zbrani podatki avtomatskih vetrnih postaj, pravi. "Informacije so dostopne vsakomur, ki si želi priti do njih," meni, dodaja pa, da bi morda k večjemu redu lahko - najprej z opozorili, šele nato z ukrepi - pripomogla letalska inšpekcija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin