Opozorilo fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov

Projekcije proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko, kar je po mnenju fiskalnega sveta razumljivo, vendar so nekateri sprejeti ukrepi strukturni, zato bodo bremenili položaj javnih financ. Projekcije za obdobje 2023 in 2024 pa v določenem delu izdatkov niso realistične, je na današnji spletni novinarski konferenci opozoril svet. 

Fiskalni svet je ocenil vladne proračunske dokumente za obdobje od 2021 do 2024, in sicer predlog spremenjenega odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2020 do 2022, predlog odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2022 do 2024 in osnutek Programa stabilnosti 2021, piše STA. 

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je povedal, da predvideno poslabšanje strukturnega položaja letos in prihodnje leto izhaja zlasti iz investicij. "To je upravičen razlog, težava je predviden sorazmerno velik obseg, pri čemer se pojavi vprašanje upravljanja in učinkovitosti," je dejal in opozoril, da je le majhen delež virov predviden iz evropskih nepovratnih sredstev.

V obdobju 2023−2024 vlada predvideva zmanjšanje nominalnega primanjkljaja, kar nakazuje nekoliko restriktivnejšo fiskalno politiko. A projekcije v določenem delu izdatkov niso realistične oziroma bi za uresničitev zahtevale sprejetje ukrepov, ki pa v predloženih dokumentih niso predstavljeni, je izpostavil Kračun.

Projekcije proračunskih dokumentov za obdobje 2021 in 2022 nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko, kar je po mnenju fiskalnega sveta razumljivo. Foto: STA ,

"Ni težava nizka rast izdatkov, težava je, ali je realna, saj dokumenti ne omenjajo ukrepov za njihovo znižanje," je pojasnil. Primerjava stopnje rasti izdatkov v teh letih in v letih pred krizo kaže na bistveno razliko. Izdatki javnega in državnega sektorja naj bi bili skrbno nadzorovani, čeprav se predvideva, da bo gospodarska rast takšna kot pred krizo. "Program stabilnosti pa nam ne postreže z ukrepi, ki bi omogočili, da bi verjeli v resničnost takšnega izračuna oz. projekcij," je bil jasen Kračun.

Precej optimistične so po oceni sveta tudi predpostavke glede sposobnosti pridobivanja evropskih sredstev. Do vključno leta 2024 naj bi namreč porabili več kot tri četrtine vseh nepovratnih sredstev, ki so na voljo v naslednjih desetih letih, so navedli.

Fiskalni svet je opozoril še na povišanje dolga, kar je v krizi v pretežni meri tudi razumljivo. Predvideno visoko nominalno rast dolga pa bi bilo po njegovem mnenju treba učinkovito izkoristiti za krepitev gospodarskega potenciala. Ob tem je opozoril, da bi lahko vztrajanje dolga na visoki ravni dodatno ogrozilo dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Ukrepi za omejevanje posledic epidemije so bili zasnovani ustrezno

Glede ukrepov za omejevanje posledic epidemije je svet ocenil, da so bili zasnovani ustrezno, njihov obseg pa je bil primerljiv z drugimi državami EU. Vendar so bili poleg njih sprejeti oziroma napovedani ukrepi, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ in omejujejo manevrski prostor delovanja fiskalne politike v naslednjih letih. "Takšno ukrepanje je v danih razmerah neustrezno, zato pozivamo vse deležnike, da ne sprejemajo nadaljnjih strukturnih ukrepov, ki bi ta manevrski prostor dodatno omejevali," je še dejal Kračun.

Kot je opozoril tudi, da vsi ti dokumenti v projekcijah ne upoštevajo davčnih sprememb, ki jih načrtuje vlada. "Znižanje davkov na področju stroškov dela je koristno. A ti ukrepi se ne upoštevajo v projekcijah," je dejal Kračun in spomnil, da je treba biti pozoren na učinke tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani proračuna. "Glede na to, da naj bi reforma kratkoročno znižala javnofinančne prihodke, je vprašanje, kako bo izpad nadomeščen. Za to ni verodostojnih izračunov," je opozoril.

Novice Fiskalni svet svari pred nevarnostjo protikoronskih zakonov