Torek, 17. 10. 2023, 11.34
1 leto, 2 meseca
Začetek ogrevalne sezone: kakšne bodo cene?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Ljubljanski župan Zoran Janković je na redni tedenski novinarski konferenci predstavil cene plina in toplote za daljinsko ogrevanje za odjemalce Energetike Ljubljana.
Z včerajšnjim dnem se je v Ljubljani začela ogrevalna sezona. Kot je na novinarski konferenci ljubljanskega župana pojasnil direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej, bodo do konca letošnjega leta gospodinjskim odjemalcem znižali ceno plina za 11 odstotkov. Po novem cena plina znaša 64,97 evra na megavatno uro. Medtem cena ogrevanja iz toplovoda vsaj do konca letošnjega leta ostaja enaka, in sicer znaša 79 evrov na megavatno uro.
V zadnjih dneh je Slovenijo zajela prva daljša ohladitev in z včerajšnjim dnem se je v Ljubljani začela kurilna sezona. O tem, kako bo s cenami plina in toplote za daljinsko ogrevanje za odjemalce Energetike Ljubljana, je na današnji novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića spregovoril direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej.
Energetika Ljubljana znižala ceno plina
"Gospodinjskim odjemalcem, teh je v MOL okoli 41 tisoč, bomo ceno plina znižali za 11 odstotkov. Ceno plina trenutno regulira vlada in znaša 73 evrov na megavatno uro. S 1. oktobrom pa je za odjemalce Energetike Ljubljana za 11 odstotkov nižja od regulirane in znaša 64,97 evra za megavatno uro. Takšna bo cena do novega leta, potem se bomo odločili, ali bomo ceno zadržali ali pa se bomo glede na razmere na trgu odločili drugače," je pojasnil Lozej.
Skupni mesečni strošek bo za povprečno stanovanje v velikosti 70 m2 že oktobra nižji za okvirno štiri evre in bo znašal 47 evrov. Za povprečno hišo v velikosti 200 m2 pa bo nižji za okvirno deset evrov in bo znašal 111 evrov (z vsemi dajatvami in DDV).
Nižji bo tudi skupni letni strošek za porabo plina v letu 2023, in sicer bo ta za povprečno stanovanje v velikosti 70 m2 nižji za okvirno 27 evrov in bo znašal 885 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 m2 pa bo nižji za okvirno 68 evrov in bo znašal 2.124 evrov (z vsemi dajatvami in DDV).
Po besedah direktorja Energetike Ljubljana Sama Lozeja so cene plina lahko znižali zaradi ugodnih tržnih okoliščin in nižjih nabavnih cen zemeljskega plina, ki so se spustile pod raven regulirane cene.
Cena toplote za daljinsko ogrevanje ostaja nespremenjena in bo do konca letošnjega leta znašala 79,07 evra za megavatno uro. Ocena skupnega letnega stroška za leto 2023 je za povprečno stanovanje v velikosti 70 m2 okvirno 822 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 m2 pa okvirno 2.695 evrov (z vsemi dajatvami in DDV).
Prizadeti v poplavah bodo še naprej plačevali manj
Na novinarski konferenci so spregovorili tudi o pomoči namenjeni prizadetim v poplavah. Javno podjetje prizadetim v poplavah nudi popust oz. jim električno energijo in plin nudi za en evro za megavatno uro do konca leta. Tistim, ki imajo uničene napeljave ali peči, nudi še dodatni popust 300 evrov. Teh je po besedah Lozeja trenutno okoli 50. Voka-Snaga je prizadetim v poplavah medtem odpisala večino storitev, strošek teh znaša za Ljubljano in Medvode okoli 33.000 evrov, je povedal direktor Voke-Snage David Polutnik.
Kot je dodal, je družba vse odpadke, ki so nastali na poplavljenih območjih, odpeljala. Iz Ljubljane in primestnih občin, ki so zaprosile za pomoč, so na deponijo pripeljali 7.500 ton komunalnih odpadkov. Iz Ljubljane so odložili okoli 1.800 ton mešanih komunalnih in gradbenih odpadkov. Celoten strošek obdelave teh odpadkov znaša nekaj več kot milijon evrov, ta strošek jim bo po pogodbi z ministrstvom za obrambo vrnila država.
V Ljubljani bo zrasla skupnost sončnih elektrarn
Poleg tega so na novinarski konferenci prisotni podpisali pogodbo za projekt Zelena energija. Gre za javno-zasebno partnerstvo, pogodbo so podpisali župan Zoran Janković, direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej, direktor Resalte Luka Komazec in direktor RES ERP Aleš Jurak.
Na površinah in objektih mestne občine bodo namestili 51 sončnih elektrarn, katerih skupna kapaciteta bo skoraj pet megavatov, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegala 5.200 megavatnih ur.
Koncesijsko pogodbo so partnerji sklenili za 17 let, vrednost projekta pa je pet milijonov evrov. Ljubljana bo tako dobila največjo skupnostno elektrarno v Sloveniji in na tem delu Evrope. Vseh 51 sončnih elektrarn pa nameravajo postaviti do 1. julija 2024.
Večino sončnih elektrarn bodo postavili na osnovnih šolah in vrtcih, na treh zdravstvenih domovih, pa tudi na center Rog, na športni objekt Ilirija, drsališče Zalog, športni park Ježica, kopališči Kolezija in Kodeljevo ter na zdravstveni dom Ljubljana center, Šentvid in Vič Rudnik.
Po besedah energetske upravljavke Petre Šeme bodo 47 elektrarn povezali v eno skupnost, kar bo omogočalo učinkovitejšo porabo energije. Z mesečnim obračunom električne energije, in ne 15-minutnim, se bo občina skorajda povsem izognila riziku negativne cene električne energije v poletnih mesecih, ko je ta proizvodnja večja. Dodana vrednost projekta je še, da so ceno za manke vezali na izbranega dobavitelja po veljavnih predpisih za dobavo, kar omogoča stabilnost cen.
"Proizvajali bomo svojo energijo, postajamo vedno bolj samooskrbni. Tako bo na primer olimpijski bazen Ilirija praktično samooskrben," je ob podpisu pogodbe povedal Janković in dodal, da gradnja Ilirije poteka po načrtnih. V kopališču Ilirija bodo tako črpali podtalnico in vodo vračali nazaj, s čimer bodo poskrbeli in za ogrevanje in hlajenje objekta in bazena.
Ljubljana naročila dodatne analize za morebitno sežigalnico na Barju
Ljubljana si v okviru projektov energetskega koncepta prizadeva za postavitev sežigalnice. Po dosedanjih analizah bi bila najboljša lokacija pri Regijskem centru za ravnanje z odpadki Barje. Zaradi nasprotnikov, ki opozarjajo na neprevetrenost ljubljanske kotline, je mestna občina naročila izdelavo študije meteorologom in geologom.
Po besedah župana meteorologi delajo študijo, kako visok bi moral biti dimnik sežigalnice, geologi pa študijo nosilnosti tal.
"Če se bo lokacija Barje tudi po tem izkazala za najbolj primerno, za prevoz v sežigalnico ne bomo potrebovali niti enega dodatnega tovornjaka. Tja pa bo treba prepeljati 6.000 ton blata iz Zaloga na leto," je dejal. Znova je zatrdil, da bo vztrajal pri tem, bo sežigalnica lahko obratovala le z najnižjimi možnimi izpusti in po najboljši tehnologiji. "Trdim, da bo sežigalnica prinesla bolj zdravo okolje, položnica pa bo vsaj 20 odstotkov nižja," je navedel.
Po energetskem konceptu bi v prestolnici 30 odstotkov energije pridobivali iz odpadkov, 30 odstotkov iz biomase, 30 odstotkov iz uvoza plina in 10 odstotkov iz sončne energije.
Mlakar: Kanal C0 v poplavah ni bil poškodovan
Beseda je nanesla tudi na kanal C0. Direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar je glede povezovalnega kanala C0, ki leži v bližini reke Save, zatrdil, da ga poplave niso dosegle v nobenem delu. Ker so se po poplavah pojavile po njegovih besedah "strahovite dezinformacije o tem, kako je razmetalo kanal", so ga pregledali. "Do sedaj zgrajeni kanal so pregledali fizično in s kamero in nikjer na 12-kilometrski trasi ni poškodbe," je poudaril.
Janković je povedal, da za preostalih nezgrajenih 128 metrov v bližini Hipodroma Stožice čakajo na gradbeno dovoljenje. Ko ga bodo prejeli, bodo za končanje projekta v celoti potrebovali še kakšen teden. S tem bodo lahko na kanalizacijo priključili hiše, ki imajo sedaj greznice. "To pomeni, da bo podtalnica bolj čista in zaščitena," je ocenil in povedal še, da danes poteka tehnični pregled čistilne naprave iz tega projekta.
