SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Odstreljeni medved: nujnost ali posledica lobiranja?

3

termometer

Odstreljeni medved s Hrustovega je izzval ostre kritike ekologov, ki menijo, da gre za gostilniški lobi, ki mu zmanjkuje mesa, na zavodu za gozdove pa, da so tako zavarovali prebivalce Velikih Lašč.

Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj, je ogorčen nad dejanjem, čeprav so od ministrstva za okolje zahtevali, da izredni odstrel prekliče in s tem dopusti, da se izrazijo različna mnenja. Ministrstvo je sicer določilo dovoljenje do konca aprila, medveda pa so odstrelili v nekaj dneh, kar se jim na zvezi zdi zelo hitro. Na očitke je odgovoril tudi Marko Jonozovič z zavoda za gozdove, ki je sodeloval pri oblikovanju strokovnega mnenja za odstrel medveda. V gostilnah zmanjkalo medvedjega mesa

Lipič meni, da sta vzroka lahko dva: "Če sem malce zloben, je v specializiranih gostilnah zmanjkalo mesa in so morali pohiteti, da ne bi bil glas javnosti premočen. Zakaj se je vse zgodilo tako hitro? Najprej medved po napadu na gobarja ni bil nevaren, potem pa je v nekaj dneh to kar postal. Razlog zavoda za gozdove, da je postal nevaren zaradi pojavljanja v bližini Velikih Lašč, pa je absolutno pretiran." Na vprašanje, ali ima o gostilniškem lobiju kaj več konkretnih informacij, Lipič pojasni, da konkretnih podatkov nima, da pa pozna veliko gostiln, ki kot specialiteto ponujajo medvedje meso, ki ga morajo od nekje dobiti: "Teoretično: če ni odstrela, ni mesa. Lahko bi ga dobili iz Bosne, a so nam iz Hrvaške sporočili, da večina mesa prihaja prav iz Slovenije."

Marko Jonozovič se z očitki ne strinja in meni, da gre pri gostilnah za nekorektno posploševanje: "V Sloveniji je upravljanje z medvedi del aktivnega orodja upravljanja z vrsto in če bi bilo medvedov preveč, bi prišlo de neslutenih posledic. Treba je razumeti ljudi, ki tam živijo. Ob tem primeru smo se obračali ravno nanje, prav zato so tudi na ministrstvo za okolje naslovili dopis, v katerem so zapisali, da je odstrel nujen."

Histerija ljudi pretirana Lipič meni, da se bo medved kljub odstrelu še pojavljal, saj so to območja njegovega bivanja, zato bi morali več misliti na to, da je gozd prostor tako za ljudi kot za živali. Zanimivo se mu zdi dejstvo, da ljudje, ki živijo na teh območjih, to sprejemajo kot dejstvo, histerija občanov z območij, kjer ni medvedov, pa je tako velika, da bi v primeru, da bi ji sledili, prej ali slej iztrebili medvedjo populacijo. Že tako se mu zdijo številke odstreljenih medvedov, ki jim je treba prišteti še povožene, prevelika, sploh ob dejstvu, da je medved sicer zaščiten z več konvencijami: "Medved je na rdečem seznamu, to pomeni, da se ga ne moremo lotiti le kot človeku nevarne zveri. To je značilna slovenska histerija."

Župan Velikih Lašč se izživlja nad medvedom Po Lipičevem mnenju je v ozadju zadnjega ukrepa tudi vpliv velikolaščanskega župana Antona Zakrajška, ki mu je medved poškodoval čebelnjak z motivi osamosvojitvene vojne za Slovenijo: "Pozabljamo, da se mora tudi medved nekje hraniti in na tem področju je lovska zveza naredila premalo. Težavo rešujejo z odstrelom, morali pa bi se je lotiti precej bolj celostno. Čim prej bo treba razčistiti razmerje med zvezo in drugimi, ki so pristojni za medveda. Ta hajka na medveda ne bo dobro sprejeta v EU – imamo zavarovana območja, smo podpisniki konvencij, ob takih primerih pa na vse to pozabimo in ko zagledamo prvega medveda, naredimo pogon za njim." Meni, da bi zaradi zadnjega primera moral za nastali položaj odgovarjati minister za okolje, direktor direktorata pa odstopiti, a se po njegovem mnenju to ne bo zgodilo, "ker pri nas lahko vsak počne, kar se mu zljubi".

Zavod: Najpomembnejša je varnost ljudi Jonozovič na očitke o hitro spremenjenem strokovnem mnenju o nevarnosti medveda odgovarja, da se je z gonjo v javnosti izgubil pomemben razlikovalni podatek, da je šlo za dva ločena dogodka: prvi se je zgodil ob stiku z gobarjem. Že takrat je povedal, da je šlo za naključen in nesrečen dogodek, pri katerem nista bila kriva niti gobar niti medved. Na podlagi tega so izdali prvo mnenje. Stanje so po tem še naprej spremljali in ker so od tamkajšnjih prebivalcev dobivali informacije, da se medved spet pojavlja v naselju, so menili, da obstaja možnost ponovitvenega dejanja, in sklenili, da je bolje, da ga odstranijo. "Žal je bil ta ukrep zaradi varnosti nujen. Medved je zdaj mrtev, za kar mi je žal, a druge poti ni bilo."

Zakaj medveda niso uspavali in preselili? Jonozovič odgovarja po lastnih izkušnjah: "Ulovil sem štiri medvede, ki smo jih intervencijsko uspavali in jih prepeljali na druga območja, a so se vsi potem vračali nazaj. Poleg tega je treba vedeti, da je doseg puške za omamljanje od 30 do 40 metrov, zato je to kar težko izvesti – imeti moramo točko, kamor medved redno prihaja, in ga zelo spretno ustreliti iz zasede."

Zanimalo nas je tudi, ali v Sloveniji izvajamo tudi druge ukrepe za sobivanje velikih zveri in ljudi. Jonozovič pojasnjuje, da jih je veliko, prvega zagotavlja Strategija upravljanja z rjavim medvedom, ki ima dva cilja: dolgoročno varstvo vrste in sožitje z ljudmi. Zagotavlja, da se, četudi se morda sliši protislovno, ta dva cilja uresničujeta tudi z zadnjim odstrelom. Ugotavlja pa, da se marsikateri ne izvajajo zaradi pomanjkanja denarja. Za katere ukrepe gre? Jonozovič: "Predvsem za ozaveščanje prebivalstva, ki živi na območjih medveda – na primer boljše urejanje zbiranja smeti, dobava kontejnerjev bear-proof, ki jih medvedi ne morejo odpirati, potem zavest, da se odpadkov ne sme odlagati kjerkoli, da se znamo vesti, ko se srečamo z medvedom …"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin