Torek, 4. 12. 2018, 16.01
6 let
Odprava škrtanja z zobmi ga bo stala 500 evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
2
Čeprav imajo zavarovane osebe iz naslova zdravstvenega zavarovanja tudi pravico do opornice, ki odpravlja nočno škrtanje z zobmi, je specialist stomatološke protetike iz javnega zdravstva našega bralca napotil kar k zasebniku. Zanjo bi sicer moral odšteti okoli 500 evrov, "a naj to sprejme kot naložbo v prihodnost," mu je svetoval.
Bralec je z nami zgroženo delil osebno izkušnjo obravnave pri zobozdravniku iz javne zobozdravstvene mreže. Potem ko ga je osebni zobozdravnik napotil k specialistu stomatološke protetike zaradi zdravljenja bruksizma, gre za škripanje z zobmi, je na prvi pregled čakal leto in pol.
Ko je vendarle prišel na vrsto, mu je specialist po dveh minutah obravnave svetoval, naj z zdravljenjem ne čaka niti en dan več, temveč naj si izdelavo opornice naroči pri specialistu zasebniku. Pogosta in uspešna rešitev za zdravljenje bruksizma je prav zobna opornica, ki jo izdela zobozdravnik in se nosi ponoči.
Na novo opornico bi moral čakati do pet let
Zanjo bi sicer po besedah specialista pri zasebnika moral odšteti okoli 500 evrov, odvisno od tipa opornice, "a naj to sprejme kot naložbo v prihodnost". Oba z medicinsko sestro sta našega bralca namreč začela prepričevati, da naj kar pozabi na opornico, ki bi mu jo priskrbel specialist iz javne zdravstvene mreže, saj je treba nanjo čakati od tri do pet let.
Za storitve, ki mu sicer pripadajo z zdravstvenim zavarovanjem, bo moral, če se bo želel nadloge znebiti prej, torej plačati iz svojega žepa.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) smo preverili, ali so zavarovanci sploh upravičeni do zdravljenja bruksizma. Odgovorili so nam, da ima zavarovana oseba iz naslova zdravstvenega zavarovanja v okviru zobozdravstvene dejavnosti tudi pravico do opornice.
Kaj je bruksizem?
Znanost si še vedno ni enotna, kaj povzroča bruksizem. Eden izmed glavnih razlogov je zagotovo neusklajen ugriz. Če imamo na zobeh točko ali dve, na kateri ugriznemo najprej, ju med spanjem želimo odpraviti, zato drsamo po teh površinah. Vendar to ni pravilo. Veliko ljudi ima namreč neusklajen ugriz, pa kljub temu ponoči ne stiska zob. Naslednji pomemben dejavnik je stres. Ugotovili so, da osebe, ki doživljajo veliko stresa, stiskajo zobe pogosteje, dlje in z večjimi griznimi silami kot osebe, ki niso pod stresom.
Simptomi bruksizma so pogoste bolečine v žvečnih mišicah, posebej zjutraj, ko smo celo noč škripali. Včasih se pojavijo nerazložljivi glavoboli, nespečnost, bolečine v čeljustnem sklepu in ušesu ali pa se bolečina prenaša celo na vratno hrbtenico. Čeljustni sklep je kot drugi sklepi v telesu in ob kroničnih poškodbah se pojavita vnetje in artritis. Najbolje vidne so posledice, ki jih stiskanje pusti na zobeh in jih lahko vidi vsak "škripač", če se pogleda v ogledalo. Zobje so na griznih ploskvah obrabljeni, površina je gladka in svetleča, sklenina je lahko obrabljena in razkrit je dentin temnejše rumene barve. Zobje začnejo tudi skeleti in kjer se zob stika z dlesnijo, se pojavijo klinaste zareze, ki se z leti večajo.
Medtem ko ste pri zasebniku na prvem pregledu lahko že v nekaj dneh, tri tedne po opravljeni diagnostiki pa vas bodo že zdravili, boste pri marsikaterem zobozdravniku v javnem zdravstvu čakali mnogo dlje.
Za protetiko odraslih je v povprečju treba čakati 10 mesecev
V ZZZS pojasnjujejo, da se čakalne dobe med posameznimi izvajalci zobozdravstvenih dejavnosti zelo razlikujejo. Za protetiko odraslih v povprečju znašajo 10 mesecev.
Bralcu svetujejo, da si izbere izvajalca zobozdravstvene dejavnosti, ki ima krajšo čakalno dobo. Seznam izvajalcev je dostopen na spletni strani ZZZS. Podatki o čakalnih dobah po posameznih izvajalcih s področja protetike pa so razvidni tukaj.
2