SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča CARE4CLIMATE
  • Messenger
  • Messenger

"Odločitve o energetiki naj bodo v rokah ljudi"

Vsebino omogoča CARE4CLIMATE

Vsak od nas mora prispevati svoj kamenček k prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo. Ena od pomembnih spodbud, kako okrepiti rešitve za podnebno krizo, so tudi skupnostni energetski projekti (angl. community power), med njimi skupnostne sončne elektrarne, ki so v tem primeru ključni dejavnik pravočasnega in pravičnega podnebno-energetskega prehoda.

sončna elektrarna

O tem, kakšne so glavne prednosti uvajanja skupnostnih sončnih elektrarn in kakšne so izkušnje s tistimi skupnostmi v Sloveniji, ki so se že odločile za skupnostne sončne elektrarne, samo se pogovarjali z dr. Tomislavom Tkalcem iz okoljske organizacije Focus, ki skupaj z Umanotero v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi spletno platformo Dovolj za vse in vodi program podpore lokalnim skupnostim pri gradnji zmogljivosti za trajnostno upravljanje z viri skupnosti.

Trajnostno upravljanje z viri skupnosti prinaša številne koristi, te so:

  • optimalna raba virov skupnosti,
  • novi razvojni potenciali in boljša izraba razvojnih sredstev,
  • učinkovita izvedba in zaključevanje projektov,
  • doseganje dolgoročne okoljske vzdržnosti,
  • podpora skupnosti programu lokalne uprave,
  • merljiv občutek vpliva, povezanosti in pripadnosti prebivalcev,
  • višja kakovost bivanja in zadovoljstvo prebivalcev,
  • večji ugled občine in krepitev skupnosti.

Sončno elektrarno v vsako skupnost 

CARE4CLIMATE

Za vse, ki jih zanima skupnostno upravljanje virov, sta Umanotera in Focus pripravila 6. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Sončno elektrarno v vsako skupnost.

KDAJ: v sredo, 24. novembra 2021, od 9. do 12. ure.

KJE: na spletni aplikaciji Zoom.

ZA KOGA: za zaposlene na občinah, predstavnike javnih zavodov, regionalne razvojne agencije in vse, ki jih zanima izvedba (lastnih) skupnostnih energetskih projektov.

GOVORNIKI: Hans-Josef Fell, ključni pobudnik zelene energetske tranzicije, dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, župana Tadej Beočanin (Ajdovščina) in Marko Funkl (Hrastnik), predstavniki mestne občine Dunaj, Zadruge sončnih elektrarn Slovenije, ministrstva za infrastrukturo, španskih in nemških dobrih praks ...

Na konferenci boste izvedeli, kako v novem pravnem kontekstu in z navdihom uspešnih praks sodelovati pri skupnostni energetski revoluciji v Sloveniji.

Vabilo in program konference najdete na tej povezavi.

Na konferenco se prijavite na prijavnici.


Konferenco organizirata Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

CARE4CLIMATE

Kako sodelovati v slovenski energetski revoluciji?

sončne elektrarne

"Skupnostni energetski projekti predpostavljajo, da so skupnosti in državljani lastniki ali da sodelujejo pri projektih zmanjševanja porabe elektrike in učinkovite rabe energije, proizvodnje iz razpršenih obnovljivih virov energije, skupnostne nabave energije ter upravljanja omrežja. Skupnostni energetski projekti zagovarjajo, da naj bodo odločitve o energetiki v rokah ljudi. Pri tem so lahko projekti tako raznoliki kot skupnosti same," je povedal dr. Tomislav Tkalec.

Sodelujte v nagradnem kvizu:

Preverite, kako bi se odrezali v kvizu o odgovornem ravnanju z okoljem in se potegujte za stekleničke za vodo (dopper).

Stekleničke imajo pomembno sporočilo za vse, ki skrbite za okolje, saj so narejene iz plastike, najdene v oceanih.

Kaj je glavna prednost skupnostne sončne elektrarne?

Prednost je proizvodnja električne energije na trajnosten način iz obnovljivih virov energije, s čimer neposredno pripomoremo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in k uresničevanju ciljev trajnostnega energetskega prehoda oziroma prehoda v nizkoogljično družbo. Pomembna dimenzija pri skupnostnih sončnih elektrarnah pa je tudi povezovanje in sodelovanje z drugimi, podobno mislečimi, za dosego skupnih trajnostnih ciljev. Namesto da poskrbimo le za lastne potrebe, s skupnimi močmi dosežemo trajnostno, optimalno rabo virov – ali sodelujemo s svojimi sosedi ali pri projektu sodelujejo različni akterji, od občin do zadrug, lokalnih podjetij, šol, zdravstvenih domov ...

Pri trajnostnem projektu proizvodnje električne energije iz OVE lahko sodelujemo tudi, če nimamo lastnih pogojev za to, kot je na primer lastna streha. Če nimamo primerne strehe za postavitev sončnih panelov, lahko skupnostni projekt izvedemo v sodelovanju z občino, ki za to ponudi na razpolago recimo šolsko streho, streho bližnjega vrtca in ima od tega tudi koristi v obliki nadomestila oziroma najemnine, ki pa jo lahko nadalje nameni v sklad za socialno šibkejše občane ali sklad za lokalni trajnostni razvoj.

Ne nazadnje pa lahko med prednostmi poleg prihrankov izpustov CO2 omenimo tudi finančne prihranke za posameznika.

V Sloveniji je že nekaj takšnih primerov, ki nam lahko služijo za vzgled.

sončna elektrarna

Za zdaj v Sloveniji ni veliko tovrstnih projektov, vendar dobivajo zagon. To je povezano tudi s tem, da zakonodaja postavlja vedno manj omejitev oziroma ovir za izvajanje tovrstnih energetskih projektov.

Najbolj znana primera v Sloveniji sta skupnostna sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi na Jesenicah, katere lastniki so lastniki stanovanj v bloku oziroma bodo po odplačilu, in skupnostna sončna elektrarna v Budanjah v občini Ajdovščina, kjer gre za drugačen pristop – sončni paneli so postavljeni na šolski strehi, ki je v lasti občine, odjemalci, vključeni v skupnostno samooskrbo, pa so bližnje sosedje, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo, pri čemer se njihov delež proizvedene električne energije na oddaljenem mestu odšteje od njihove porabe v lastnem domu. Oskrba s sončno energijo je tako stekla brez posegov na strehah članov zadruge in potrebe po začetni naložbi.

Jesenice C4C Novice Uspešnica, ki so jo skupaj spisali stanovalci bloka na Jesenicah

Poleg tega imamo še dva primera skupnosti na poti do samooskrbnosti s pomočjo energije sonca, to sta energetska skupnost Luče in menda prva slovenska energetsko samooskrbna vas Zavrate. Omeniti je treba še druge projekte, ki so nekoliko drugače zasnovani – ne gre za koncept samooskrbe, ampak posameznikom omogočajo, da se aktivno vključijo v skupnostne energetske projekte ter postanejo del energetske tranzicije, četudi ne razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi in tehničnim znanjem. Na primer ZSES – Zadruga sončnih elektrarn Slovenije uporablja pristop mikrofinanciranja in posameznikom omogoča posojila za projekt v zameno za povračilo posojila in dogovorjenih obresti. Imamo pa tudi primer množičnega vlaganja – spletno platformo Moja elektrarna, kjer posamezniki vlagajo v zameno za delež v dobičku ali prihodku, ki ga ustvari projekt.

Kakšen delež prebivalcev bi lahko proizvajal svojo lastno energijo iz sončnih elektrarn?

sončne elektrarne

Obnovljivi viri energije omogočajo državljanom in skupnostim, da postanejo pomemben akter v energetskem sektorju ne le kot porabniki, temveč tudi kot proizvajalci.

Poročilo z naslovom Potencial za energetske državljane v Evropski uniji, ki ga je že leta 2016 pripravil okoljski raziskovalni inštitut CE Delft, je ponudilo podatek, da bi do leta 2050 lahko lastno električno energijo iz sonca in vetra proizvajalo več kot 900 tisoč prebivalcev Slovenije, kar pomeni skoraj polovico vse populacije. Ti energetski državljani bi lahko do leta 2030 proizvajali 1,5 TWh, do leta 2050 pa 4 TWh električne energije. Do sredine stoletja bi lahko tako energetski državljani pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji.

Poročilo Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050, ki ga je leta 2018 pripravil IJS, je še pokazalo, da je tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji na obstoječih objektih ocenjen na dobrih 27 TWh na leto, kar je skoraj dvakratnik zdajšnje proizvodnje električne energije v Sloveniji.

Ob tem naj dodamo, da je v Sloveniji več kot tisoč šol s 360 tisoč kvadratnimi metri primerno orientiranih površin za postavitev sončnih elektrarn. Nanje bi bilo mogoče namestiti sončne elektrarne z več kot 30 MW moči.

Do sredine stoletja bi energetski državljani lahko pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji.

Kako potekajo pogovori s predstavniki skupnosti – jih je težko navdušiti, so odprti za predloge?

Večina lokalnih akterjev, s katerimi se srečujemo v Focusu, je zainteresirana za tovrstne projekte. Pri tem je za njih ključno, da dobijo odgovore na vprašanja, na primer, kako institucionalno zastaviti projekt (ali ga bo vodila občina, zadruga, podjetje), kakšno obliko projekta izvesti (samooskrbna sončna elektrarna, sistem mikrokreditiranja,...) ter dobro zastaviti finančni načrt in poskrbeti za urejena pravna razmerja.

Focus trenutno pri tem najbolj tesno sodeluje z občinama Hrastnik in Loški Potok.

Naložba v samooskrbo se navadno povrne v približno sedmih letih

sončne elektrarne

Kdo začne te projekte – posamezniki ali strokovnjaki na tem področju?

Trenutno je v tej začetni fazi veliko iniciative podjetij, ampak v jeseniškem primeru so bili pobudniki stanovalci sami. Takšnih primerov je še veliko premalo, zato je tudi pomembna promocija skupnostnih tipov sončnih elektrarn in zato smo tudi konferenco letos osredotočili na to temo.

Na naše veliko veselje je vse več občin, ki prepoznavajo, da morajo tudi na tem področju igrati aktivno vlogo v lokalnih skupnostih ter zato prevzemajo pobudo pri vzpostavljanju takšnih projektov. Še vedno pa je potencial občin na tem področju precej neizkoriščen. Občine bi morale biti v lokalnem okolju zgled občanom s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih. Prav tako lahko občine igrajo pomembno povezovalno vlogo med različnimi subjekti v lokalnem okolju pri tvorjenju energetskih skupnosti.

S kakšnimi stroški se morajo spopasti skupnosti pri vzpostavljanju sončnih elektrarn? Kakšne spodbude so ji na voljo?

Vsak primer je drugačen, pri nekaterih modelih ni treba pokriti začetne naložbe, saj jo pokrije ponudnik storitve oziroma podjetje, ki za nas postavlja sončno elektrarno, v nekaterih primerih je treba vložiti 20 odstotkov, pri mikrokreditiranju pa se sami odločimo, kolikšen delež bi radi vložili v projekt, gre na primer za deleže od 500 evrov in več. Pri shemi o samooskrbi velja, da se nam naložba v projekt navadno povrne v približno sedmih letih, po tem času pa imamo na voljo brezplačno električno energijo, ki jo sami proizvajamo na trajnosten način iz obnovljivih virov energije.

Subvencije ponuja Ekosklad za majhne projekte in ministrstvo za infrastrukturo. Oba razpisa/programa ponujata subvencije v višini do 20 odstotkov naložbe. Za nekatere projekte je prek javnega poziva Agencije za energijo RS mogoč tudi vstop v sistem podpor za proizvodnjo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije.

Ali je pravni okvir spodbuden za postavljanje sončnih elektrarn?

sončne elektrarne

Skozi leta se je pravni okvir nekoliko spreminjal, vedno manj je administrativnih in tehničnih ovir, vendar nekatere še ostajajo. Na primer pri večstanovanjskih stavbah je za postavitev fotovoltaičnih modulov na strehi bloka še vedno potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov, zato se akterji bolj osredotočajo na projekte, kjer so individualni lastniki ustreznih objektov, kot so občine, šole, zdravstveni domovi, podjetja in drugi. Pomembno pa je, da bi k sodelovanju spodbudili tudi upravljavce večstanovanjskih objektov, s katerimi bi tako lažje nagovarjali in ozaveščali ciljno skupino o prehodu v nizkoogljično družbo. Tako bi znatno pripomogli k zmanjševanju izpustov CO₂ v Sloveniji.

Sicer pa trenutni okvir omogoča skupnostne projekte, sploh skupnostno samooskrbo z električno energijo iz OVE, kar je precejšen napredek v primerjavi s stanjem pred nekaj leti. Ti projekti se trenutno bolj osredotočajo na primere, kjer gre za postavitev na občinskih ali zasebnih strehah, ki so v individualnem lastništvu, ter k sodelovanju vabijo predvsem bližnje lokalno prebivalstvo. Tudi tako se gradi skupnost v več pomenih te besede, ne zgolj v energetskem, in to so zelo pomembne nematerialne koristi.

Pričakuje se, da bo kmalu spremenjena shema o skupnostni samooskrbi. Trenutno velja omejitev, da lahko k projektu pristopijo odjemalci, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo, kar pomeni, da pri določeni skupnostni sončni elektrarni lahko sodelujejo zgolj odjemalci ozkega lokalnega področja. Ta omejitev je razrešena v letos sprejetem Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki predvideva, da se bodo v novi shemi za skupnostno samooskrbo lahko k istemu projektu priključili odjemalci ne glede na to, na kateri transformatorski postaji so. To pomeni, da bomo prebivalci Slovenije lahko sodelovali pri skupnostnih sončnih elektrarnah (in skupnostnih vetrnicah) kjerkoli v Sloveniji. Spremembe naj bi začele veljati v nekaj mesecih, do konca leta 2023 pa bosta v veljavi oba sistema.

V tujini vedno več tako imenovanih energetskih državljanov

V tujini je mogoče najti vedno več primerov, dobrih praks skupnostnih sončnih elektrarn različnih tipov je res veliko, dogaja se tako imenovana energetska revolucija. Njihov uspeh se na primer kaže v tem, da povečujejo delež električne energije, proizvedene na trajnosten način iz obnovljivih virov energije, in da v njih sodeluje vedno več tako imenovanih energetskih državljanov.

  podnebne spremembe Novice "Ukrepov ne smemo odlagati v oddaljeno prihodnost"
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin