Petek, 14. 5. 2021, 11.32
2 meseca, 2 tedna
Teden za prihodnost planeta
Uspešnica, ki so jo skupaj spisali stanovalci bloka na Jesenicah
Ko se stanovalci in celotna skupnost povežejo, lahko nastane uspešna zgodba tudi na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Tako na Jesenicah od februarja 2019 obratuje prva skupnostna sončna elektrarna za samooskrbo večstanovanjske stavbe v Sloveniji, v Budanjah v Vipavski dolini pa so pred kratkim zagnali prvo sončno elektrarno na javnem objektu.
Učinkovita raba energije je ključna v boju proti podnebnim spremembam ter pri prehodu v trajnostno in nizkoogljično družbo. Pomembno je, da se za transport, ogrevanje in hlajenje uporablja energija, pridobljena iz virov z manjšim vplivom na okolje.
Dober zgled: Jesenice in Budanje
Veliko občin se že zaveda pomena energetske učinkovitosti stavb. Med primeri dobre prakse sta tudi Jesenice in Budanje s skupnostno sončno elektrarno. Na Jesenicah s sončno elektrarno na stanovanjskem objektu, v Budanjah pa na podružnični šoli.
Si zaveznik planeta? SODELUJ V NAGRADNEM KVIZU!
Prvi slovenski primer: sončna elektrarna na večstanovanjskem objektu
Stanovalci bloka na Jesenicah že dve leti izkoriščajo sonce za električno energijo.
Energija je osnovna življenjska dobrina in njena nenehna raba predstavlja enega večjih pritiskov na okolje. Energetsko učinkovitost dosežemo, ko za doseganje istega cilja porabimo manj energije.
"15. februar 2019 je bil za Jesenice zelo pomemben dan. Stanovalci bloka so se povezali, izpolnili vse pogoje in si uredili sončno elektrarno. Tako bodo imeli cenejšo električno energijo, pa še veliko dobrega so storili za okolje," je uspešno akcijo stanovalcev Ulice Gustla Štravsa 1 pozdravil župan Jesenic Blaž Račič, saj je šlo za prvi tovrstni projekt v Sloveniji.
Za občutno manjši ogljični odtis
Prva skupnostna sončna elektrarna ima 129 panelov in nazivno moč 36,7 kW.
Podjetje GEN-I, ki je elektrarno postavilo, je stanovalcem omogočilo obročno odplačevanje.
Na leto proizvede 37 tisoč kilovatnih ur energije, kar pomeni za 18,1 tone manj emisij ogljikovega dioksida na leto. Sončna elektrarna zagotavlja približno polovico električne energije, ki jo uporabniki potrebujejo.
Od skupno 36,7 kW moči jih je 15,1 kW namenjenih uporabi za potrebe skupnih prostorov in toplotne postaje, preostalih 21,6 kW pa za porabo v vsakem od 23 stanovanj.
Po sedmih letih za polovico nižji stroški za energijo
Projekt predstavlja inovativni poslovni model – stanovalci niso potrebovali sredstev za investicijo v sončno elektrarno, saj jo je pokrilo podjetjeGEN-I. Naložbo, ki je bila vredna 36.400 evrov, bodo odplačevali iz proizvedene električne energije. Stanovalci bodo sedem let plačevali za električno energijo, podobno kot pred investicijo, po sedmih letih, ko bo elektrarna odplačana, pa bodo njihovi stroški za električno energijo približno za polovico nižji, saj bo zanje električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne, brezplačna.
Ali ste vedeli?
Uporaba energije v stavbah predstavlja približno 40 odstotkov uporabe celotne končne energije v EU. S tem nastane kar 36 odstotkov vseh emisij CO2.
Kako do energetske samooskrbe?
V bloku so že prej uredili toplotno črpalko, ki ogreva sanitarno vodo celotnega bloka, in poskrbeli za toplotno izolacijo oziroma prenovo fasade. Čas je bil, da samooskrbo nadgradijo s sončno elektrarno. Gen-I Sonce je v zadnjih letih skupaj postavil že več kot 2.100 sončnih elektrarn na individualnih hišah.
"Ideja o postavitvi sončne elektrarne na večstanovanjskem objektu je med nami krožila že kar nekaj časa, vendar nam zakonodaja prej tega ni dopuščala. Sredi leta 2018 pa je prišlo do spremembe uredbe o samooskrbi. Takrat je predstavnik lastnikov v večstanovanjski stavbi Brane Zajović že razmišljal, kako bi nadgradili obe investiciji, in sicer, z novo tehnologijo, ki bi omogočala še večje prihranke. Od odločitve do izvedbe je minilo pol leta," je ob predaji investicije povedal Robert Jelenc, direktor podjetja GEN-I Sonce (vodja projekta izgradnje SE na Jesenicah). Dodal je, da se bo investicija, s katero bodo stanovalci postali samooskrbni, povrnila v sedmih letih.
Dejstvo, da so se stanovalci povezali, kaže na njihovo okoljsko ozaveščenost in željo po znižanju stroškov za elektriko, kar je mogoče doseči z izgradnjo sončne elektrarne.
"Namen tega projekta je bil, da lahko stanovalci večstanovanjske stavbe prispevajo k samooskrbni shemi, cilj pa je bil odpreti novo pot k zeleni transformaciji Slovenije in uresničiti cilje za razogljičenje družbe," je še povedal Robert Jelenc.
Kaj pa v svoji občini in pri sebi doma naredite za bolj zeleni planet?
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo "krotiti" podnebne spremembe.
V Bohinju, na Jesenicah, v Budanjah in drugod dokazujejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo mogoče in praktično izvedljive.
Naj tudi vaša občina postane zaveznik planeta.
PREVERI ŠE VEČ DOBRIH ZGODB.
Prvi slovenski primer: sončna elektrarna na javnem objektu
Budanje v Vipavski dolini niso samo najbolj vetrovni del tega dela Slovenije, ampak je tudi vas, ki se lahko pohvali, da so na strehi podružnične osnovne šole postavili skupnostno sončno elektrarno, ki je namenjena oskrbi lokalnega prebivalstva z električno energijo iz obnovljivega vira.
V Budanjah je GEN-I v sodelovanju z občino Ajdovščina na strehi javnega objekta postavil prvo skupnostno sončno elektrarno.
To je prvi slovenski primer samooskrbne skupnosti, ki se oskrbuje z zeleno energijo iz sončne elektrarne, ki je postavljena na javnem objektu. Dobra praksa je rezultat sodelovanja med družbo GEN-I, občino Ajdovščina, ki je ponudila streho javnega objekta, in krajani vasi Budanje. Pobudo za ta projekt je dalo podjetje GEN-I Sonce.
Sončna elektrarna, ki deluje z močjo 55,68 kW, bo v enem letu proizvedla 58.500 kWh električne energije. Sončna elektrarna je bila postavljena v petih dneh, delovati pa je začela v začetku leta 2021. Z električno energijo oskrbuje sedem stanovanjskih hiš, ki skupaj s šolo tvorijo samooskrbno skupnost. Njihova poraba je enaka predvideni letni proizvodnji sončne elektrarne.
Varčevanje, ki bo razbremenilo planet za 853 ton ogljikovega dioksida
V vasi Budanje si prizadevajo za prehod k čistejšim virom energije.
Letni prihranek posameznega uporabnika pri stroških za električno energijo je ocenjen na približno 100 evrov, medtem ko bodo kot skupnost v enem letu znižali svoj ogljični odtis za 28,5 tone CO2 oziroma bodo v 30 letih, kot je ocenjena življenjska doba elektrarne, prispevali k prihranku približno 853 ton CO2.
Ali si zaveznik planeta?
Vsak peti Slovenec meni, da so podnebne spremembe najresnejša težava, s katero se spoprijema svet, kaže v lanskem letu opravljena raziskava Evropske komisije.
V projektu LIFE IP Care4Climate so prepričani, da je skrajni čas, da od besed preidemo k dejanjem.
Poznaš vzroke sprememb in ukrepe za blažitev njihovih posledic bolje od svojih prijateljev?
Preveri svoje znanje in sodeluj v nagradnem žrebanju. Podarili bomo:
- 1 nahrbtnik in
- 3 majice.
Reši podnebni kviz!
Imamo Samo 1 planet: Prehod Slovenije v nizkoogljično družbo
Navdihujoča spletna stran Samo 1 planet, kjer uporabniki lahko poiščejo številne ideje in zanimivosti s področja varovanja okolja in prehoda v nizkoogljično družbo, je nastala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
