Odbor k novemu plačnemu zakonu sprejel s sindikati predhodno usklajena dopolnila

Ta je ocenila, da številne zakonske norme v predlogu ne izpolnjujejo zahteve po jasnosti in nedvoumnosti. V mnenju na 17 straneh je opozorila tudi na hiter dosedanji potek zakonodajnega postopka, ki je sicer reden, po hitrosti pa primerljiv z nujnim, pri čemer da je bil s skrajšanjem roka občinam za podajo mnenja kršen tudi poslovnik.

Ker manjkajo nekatere vsebine zakona, ki jih bodo urejali podzakonski predpisi, in ker so določeni nerazumno kratki roki, se ZPS zastavlja tudi vprašanje izvedljivosti predloga, je povzel Dušan Štrus iz ZPS. Prav tako ima ZPS pomisleke, ali predvidene rešitve glede kvoruma za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor in urejanja sodniških plač sledijo odločbama ustavnega sodišča.

Na pripombe ZPS so v razpravi opozarjali tudi poslanci opozicijskih SDS in NSi. Poudarjali so, da ne gre za plačno reformo, ampak za posodabljanje obstoječega sistema, in da je še veliko neznank, tudi glede tega, kdaj in za koliko se bodo zaposlenim dejansko povišale plače. Prav tako jih je zanimalo, kako se bo zagotovilo sredstva.

So pa podpisniki nekateri drugi sindikati s področja zdravstva, jim je odgovarjala Tamara Kozlovič (Svoboda). Poudarila je, da se vlada pogaja s 46 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ter da je, čeprav bi si želeli, nemogoče doseči konsenz z vsemi. Izjavo o usklajenosti je sicer podpisalo 30 sindikatov.

Poslanci koalicije so ocenjevali, da je bilo opravljeno veliko delo in dosežen dober kompromis ter dogovorjenih več pomembnih rešitev, med katerimi so navajali avtomatizem pri usklajevanju plač z inflacijo, več možnosti za nagrajevanje, hitrejše napredovanje v začetku kariere ter rešitve, ki bodo omogočile lažje pridobivanje kadra v javni sektor.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ugotavljal, da so župani tista skupina med funkcionarji, za katere je predvideno najvišje povišanje. Ob predlogu DS, da se plačna uvrstitev predsednika DS izenači s predsedniki države, DZ in vlade – zdaj je dva razreda nižje –, pa je dejal, da menijo, da ne gre za primerljive funkcije in da Slovenija nima polnega dvodomnega sistema.

Odbor je nato izglasoval dopolnila, ki so bila predhodno usklajena s sindikati, in sicer skoraj vsa brez glasu proti. Dopolnila so nastala na podlagi mnenja ZPS. Med drugim so kot začetek uporabe zakona določili 1. januar 2025, medtem ko je bilo prvotno predvideno, da se začne uporabljati s prvim dnem naslednjega meseca po tem, ko se uveljavijo kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti, s katerimi se uvrščajo v plačne razrede delovna mesta najmanj štirih plačnih skupin, vendar ne prej kot 1. januarja 2025.