Odbor DZ prek predlogov novel za naslavljanje energetske krize #video

Glavni cilj novele zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo je sprejetje odločbe o obveznem sodelovanju dobaviteljev plina, nosilcev bilančnih skupin, pri združevanju povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni EU, kot določa decembra lani sprejeta uredba EU, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Kot obvezno je določeno združevanja povpraševanja, ne pa tudi končni nakup ali raba oz. skladiščenje tako kupljenega plina. Predlog novele predvideva uvedbo obveznosti, da nosilec bilančne skupine v skupnih evropskih nabavah za zemeljski plin sodeluje za predpisano obvezno količino 2,25 odstotka povprečne letne porabe bilančne skupine v predhodnih petih letih.

Poleg tega po predlogu v zakonu ne bo več obveznosti vzpostavljanja skupnostne samooskrbe in projektov oskrbe z električno energijo iz sončne energije za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, če projekt predvideva naprave moči nad 250 kilovatov (kW).

Kot je pojasnila Seršenova, so namreč ugotovili, da zakonska določba prekomerno omejuje te družbe pri izvajanju projektov sončnih elektrarn, namesto da bi spodbujala njihovo implementacijo.

Novela bo po predlogu poleg tega rok za vložitev zahtevka za povračilo prispevka za obnovljive vire energije premaknila s 30. junija na 30. september letos. Družba Borzen, ki je zadolžena za obravnavo vlog, je namreč trenutno obremenjena z obravnavo zahtevkov za subvencije za nakup lesnih peletov, je pojasnila državna sekretarka.

Novice Državni svet podprl noveli zakona o upravnem sporu in o štipendiranju

Černač: Kako se bo ukrepalo glede plina?

Zvonka Černača (SDS) je med drugim zanimalo, kako se bo ukrepalo glede dejstva, da "imamo prepolna skladišča predragega plina", in kaj je zakon prinesel uporabnikom, predvsem gospodarstvu. Menil je tudi, da bi lahko vlada zakon uporabila tudi za pospešitev izgradnje hidroelektrarne (HE) Mokrice. Napovedal je sicer, da v SDS predlogu novele ne bodo nasprotovali.

Seršenova je pojasnila, da dejstvo, da so skladišča plina napolnjena, poleg preostalih ukrepov pomaga umirjati trge, ki še vedno nihajo. Zakon je bil del celovitega ukrepanja tako na evropski kot regionalni in nacionalni ravni, ki je v času kriznih razmer omogočilo zanesljivo dobavo in pomagajo blažiti vpliv cen na gospodinjstva in gospodarstvo tudi v prihodnji zimski sezoni. Zakon je med drugim dal podlago, da bi lahko država v primeru pomanjkanja elektrike in plina izvedla ustrezne ukrepe za zagotovitev oskrbe. Glede HE Mokrice je dejala, da ne bi bilo primerno, da bi izvršna veja oblasti posegala v postopke, ki tečejo pred sodišči.

Tomaž Lah (Gibanje Svoboda) je dejal, da ne gre pozabiti, da energetske krize še ni konec, in podprl predlagane spremembe, saj da je treba določbe, če se ugotovi, da ne učinkujejo, kot je bilo zamišljeno, popraviti.

Novela zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije pa bo po predlogu med drugim prinesla spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri trgovanju z električno energijo. Zavezanci bodo po novem le proizvajalci elektrike, ne več tudi trgovci z njo, in sicer tisti z instalirano močjo proizvodnje nad 100 kW, ne več nad 500 kW. Trgovcem so namreč prihodki že zamejeni z regulacijo cen, imajo pa možnost državnega nadomestila za razliko med nakupno in regulirano prodajno ceno.

Mejo za določitev presežnih prihodkov bi s sedanjih 180 evrov na megavatno uro (MWh) znižali na 160 evrov na MWh.

Medtem ko veljavni zakon določa, da pobiranje presežnih prihodkov velja tudi za proizvodnjo elektrike iz lignita (pri čemer je cenovna meja postavljena pri 230 evrih na MWh), se bodo po predlogu presežni prihodki pobirali za proizvodnjo v Sloveniji izkopanega lignita, medtem ko bo med izjemami proizvodnja elektrike iz uvoženega premoga.

Veljavnost ukrepa pobiranja presežnih prihodkov bi bila omejena na obdobje od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, enako, kot to določa evropska uredba.

Černač je opozoril, da bi morali imeti pred odločanjem o noveli podatke o tem, koliko denarja je iz tega naslova doslej priteklo v državni proračun. Seršenova je dejala, da se je ob sprejetju evropske uredbe več držav ukvarjalo z vprašanjem, kako opredeliti to pobiranje presežkov, in da tudi Evropska komisija ni imela vseh odgovorov. Za mejo 160 evrov na MWh so se odločili, da bi imeli proizvajalci še določen manevrski prostor za investicije, z znižanjem instalirane moči s 500 na 100 kW pa želijo zajeti tudi manjše proizvajalce.

Pri izvajanju določb glede presežnih prihodkov se po novem predvideva izdaja odločbe, in to enkrat za celotno obdobje, tako da ne bo več temeljilo na evidencah zavezancev, ampak na poročilih in dokazilih, ki jih zavezanci pošljejo agenciji za energijo.