Ponedeljek, 11. 12. 2023, 6.06
4 mesece, 2 tedna
Odbor DZ predlogu zakona o obnovi in razvoju prižgal zeleno luč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Predlog ureja tudi nadomestne in nadomestitvene gradnje.
Odbor DZ za finance je na današnji seji podprl vladni predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. K zakonu, ki ga bo DZ obravnaval na decembrski seji, je sprejel številna dopolnila, ki so večinoma sledila mnenju zakonodajno-pravne službe DZ.
Predlog omogoča hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavlja temelje za razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Omogoča pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ter posega na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture, je na seji odbora povzel vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Odbor predloge dopolnil NSi zavrnil
Ker je zakonodajno-pravna služba DZ o predlogu zapisala obširno mnenje in podala številne pripombe, so v koalicijskih poslanskih skupinah pripravili dopolnila k večini členov zakona. Odbor je danes vse sprejel, medtem pa je zavrnil predloge dopolnil NSi. Od predlogov SDS je podprl enega, in sicer da bo moralo računsko sodišče vsako leto opraviti revizijo pravilnosti in smotrnosti porabe sredstev po tem zakonu.
Petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb
Opozicija močno nasprotuje dodatni davčni obremenitvi gospodarstva, ki jo prinaša predlog zakona. Ta med drugim določa petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje. Takšno rešitev pa pozdravljajo v Levici, kjer jih veseli, da je vlada črtala solidarnostni prispevek posameznika in to nadomestila s tem davkom ter z davkom na bilančno vsoto bank.
Opozicija je želela, da občine oz. lokalne skupnosti prevzamejo v upravljanje vodotoke 2. reda, ki potekajo skozi njihovo območje. Vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko nujno vzdrževanje na teh območjih, če ga ne izvede koncesionar, izvaja občina po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode. Ta dela se financirajo iz državnega proračuna.
Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so med drugim tudi sklenile, naj se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti, in ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so bolj podrobno opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.
