Torek, 9. 4. 2024, 19.46
7 mesecev, 2 tedna
Odbor DZ brez glasu proti potrdil vladni predlog novele zakona o prekrških
Odbor DZ za pravosodje je brez glasu proti potrdil vladni predlog novele zakona o prekrških, ki v zakonodajo vnaša tri odločbe ustavnega sodišča in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ter širi pravice fizičnih in pravnih oseb na področju prekrškovnega prava.
Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Andreja Kokalj je kot predstavnica predlagatelja pojasnila, da so osnutek zakona najprej uskladili s tremi odločbami ustavnega sodišča, nato pa pristopili k pripravi večje novele, v kateri so naslovili vse predloge, ki so jih prejeli od leta 2016.
Gre sicer za odločbo ustavnega sodišča iz leta 2019, ki je zahtevala odpravo pravne praznine, če je pravnomočna odločba o prekršku razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom; za odločbo iz leta 2020 glede ureditve pravice do pritožbe zoper sodbo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo in za odločbo iz leta 2017, v kateri je ustavno sodišče odločilo, da je neustavna ureditev možnosti pritožbe zoper sklep o policijskem pridržanju, ki jo je mogoče vložiti le, dokler traja pridržanje, je med razlogi za sprejetje zakona navedel predlagatelj.
Predlog novele določa dveletni rok za novo odločitev
Med drugim predlog novele določa dveletni rok za novo odločitev, če je bila prekrškovna odločba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom ali ustavno pritožbo. Ureja se tudi pravica do pritožbe zoper sodbo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo ter dodatni rok za pritožbo zoper sklep o pridržanju na način, da bo pritožbo zoper pridržanje mogoče vložiti še dva dni po prenehanju pridržanja.
Ob tem predlog novele določa, da lahko zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od dokončnosti odločitve ESČP poleg vrhovnega državnega tožilca vložita tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik, je povzela Kokaljeva.
Glede tega je spomnila na stališče sodnega sveta, da bi to lahko vodilo v preobremenitev vrhovnega sodišča, a meni, da je ta bojazen odveč, saj je ESČP od osamosvojitve do danes obravnavalo le devet prekrškovnih zadev.
Predstavnik sodnega sveta Emil Zakonjšek je pripomnil, da predlog prekrškovni postopek spreminja v kazenski postopek, medtem ko bi moral biti prekrškovni postopek hiter in preprost. Meni, da bo to povečalo obseg dela prvostopenjskih sodišč, saj bo dovoljena pritožba zoper sodbo v prekrškovnem postopku, poleg tega pa se podaljšuje rok za pritožbo.
Vprašal se je tudi, ali je nujno, da je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena v številnih preprostih zadevah, in zakaj je ne bi dopustili le pri prekrških, za katere so zagrožene izjemno visoke denarne kazni.
Katjuša Čeferin: Na predlog nismo imeli pripomb
Katjuša Čeferin je v imenu vrhovnega državnega tožilstva povedala, da na predlog niso imeli pripomb, saj omenjena zahteva za varstvo zakonitosti za razliko od sodišč zanje pomeni razbremenitev. Dodala je, da namena zahteve za varstvo zakonitosti ne razumejo kot poprave individualnih krivic, do katerih je prišlo s kršitvijo na nižjih stopnjah. Vrhovno državno tožilstvo namreč to zahtevo vlaga v javnem interesu v primerih hudih kršitev, ki zahtevajo poenotenje sodne prakse.
Kokaljeva je sicer prepričana, da predlog širi pravice fizičnih in pravnih oseb, ob tem pa nima finančnih posledic za proračun, saj ne prinaša novosti, ki bi spremenile poslovanje prekrškovnih organov oziroma sodišč.
Zakonodajno-pravna služba DZ na predlog novele ni imela pripomb, brez pripomb je bila tudi komisija državnega sveta, na predlog pa ni bilo vloženega niti nobenega dopolnila, je uvodoma pojasnila predsednica odbora Lena Grgurevič.
Poslanka Svobode Lucija Tacer je v razpravi predlog pozdravila kot dobro pripravljen, ob tem jo veseli, da izpolnjuje tri odločbe ustavnega sodišča. Preostali poslanci o zadevi niso razpravljali.
Od enajstih prisotnih je predlog podprlo devet poslancev, dva člana odbora sta bila vzdržana.