SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Od zdravstvene reforme ministrice Kolar Celarčeve za zdaj le napovedi novih prispevkov

3

termometer

Višji obvezni prispevki in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi pomenili veliko zmago in monopol za ZZZS ter hud udarec za zavarovalnice. Kaj pa za uporabnike?

Napoved dodatnega financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja je v začetku meseca minila brez pretirane pozornosti javnosti. O petih predlogih, ki jih je po posvetu o javnem zdravstvu predstavil Tomaž Glažar z direktorata za zdravstveno ekonomiko, sta poročala časnika Delo in Finance.

Predlogi so del dolgo pričakovane, a še vedno neobjavljene analize slovenskega zdravstva, ki je jo po naročilu zdravstvenega ministrstva za več kot pol milijona evrov pripravila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ta ni naklonjena ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, saj je ugotovila, da sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji deluje in svetovala previdnost pri poseganju vanj.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc kljub temu vztraja pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na ministrstvo za zdravje smo se obrnili z vprašanji tako glede predlaganih dodatnih virov financiranja kot tudi ukinjanja dopolnilnega zavarovanja, vendar v enem tednu odgovorov nismo prejeli.

Došenović Bonča: Primanjkljaj v zdravstvu bo v naslednjih letih še precej zrasel "Sredstva ne zadoščajo za ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, njihovo povečanje je nujno tako pri obveznem kot pri prostovoljnem zavarovanju," predloge ocenjuje Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njenih besedah lahko v zdravstvu v naslednjih petih letih pričakujemo povprečni letni primanjkljaj 50 milijonov evrov.

Ta naj bi se v obdobju 2020 povečal v povprečju že na 130 milijonov letno, poleg tega pa se povečuje breme zaradi kroničnih bolezni, pojasnjuje Došenovićeva, ki opozarja na zmanjšanje rasti realnega BDP za 21,6 odstotne točke do leta 2035 zaradi sladkorne bolezni in debelosti. Meni, da bodo potrebe vedno večje od razpoložljivih sredstev, zato težav z enkratnim pridobivanjem sredstev ne rešimo.

Pretvarjanje premij v prispevke bremeni dohodke, draži delovno silo in slabi konkurenčnost "S tem se krši eno temeljnih načel solidarnosti," napovedano izenačenje premij za zaposlene in brezposelne ocenjuje Došenovićeva ter izpostavlja, da poznamo solidarnost:

- med zdravimi in bolnimi, - glede na dohodek, - glede na spol, - glede na mesto bivanja in - glede na zaposlitveni status.

Po njenem mnenju bi s predlogom po nepotrebnem odpravili eno od navedenih solidarnosti, ne da bi rešili problem financiranja slovenskega zdravstva, ki je v krizi primerljivo učinkovito kot v drugih državah.

Sodelovala je pri predlogu, ki so ga julija pripravili na Ekonomski fakulteti. Ta predvideva dve ločeni košarici:

- omejeno košarico A z nujnejšimi zdravstvenimi storitvami, ki bi jo financirali iz zdajšnjih sredstev obveznega zavarovanja in - posebno košarico B, financirano iz premij zdravstvenega zavarovanja, ki lahko dodajo sredstva za zdravstvo, ne da bi povečale stroške gospodarstva in zmanjševali njegovo konkurenčnost.

Keber: Dopolnilno zavarovanje ni pravično, ker vsi plačujejo enako ne glede na dohodek "To je katastrofa, pomeni razpad na državljane A in državljane B," pa je do omenjenega predloga Ekonomske fakultete o dveh košaricah storitev kritičen nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Meni, da so v obeh košaricah storitve, ki jih državljani potrebujejo, s povečevanjem zasebnega deleža pa se po njegovo zmanjšuje število ljudi, ki si zdravstvene storitve lahko privoščijo. "Bil sem prvi, ki je že leta 2003 predlagal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," poudarja Keber.

Nekdanji minister, tedaj član Liberalne demokracije, lani pa nosilec stranke Solidarnost na evropskih volitvah, po drugi strani priznava, da je bil sistem dopolnilnega zavarovanja na začetku dobra rešitev, pa tudi, da sta dva vira vedno boljša kot eden. Vendar ocenjuje, da ni nujno, da gre pri drugem viru za zasebno zavarovanje.

Dodatna obremenitev plač za Mramorja nesprejemljiva že pred dobrim desetletjem Kebrov predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja je takrat kot polnega lepo zvenečih parol o pravičnosti in solidarnosti, a premalo konkretnega in političnega, kritiziral poznejši guverner Banke Slovenije, ekonomist Marko Kranjec. "Minister Dušan Mramor, ki je bil tudi v tisti vladi finančni minister, mi je takrat odgovoril, da se plače ne morejo dodatno obremenjevati," se spominja Keber.

"Mnenje o posameznih elementih gradiva bomo podali predlagatelju, ministrstvu za zdravje," pa so nam sporočili z ministrstva za finance in poudarili, da posameznih medresorskih usklajevanj javnosti ne pojasnjujejo. Vendar so opozorili, da predlog, ki preprosto širi prispevke, v luči pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bi smel biti ozko zastavljen.

Težje pobiranje prispevkov in manj preglednosti? Pri obveznih socialnih zavarovanjih bo nujna medsebojna usklajenost na ravni zavarovalnih osnov kot tudi zavarovancev. "Sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja je treba uskladiti s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj to drugače na eni strani pobiranje prispevkov otežuje, na drugi strani pa postane sam sistem izredno otežen in nepregleden," so zapisali na finančnem ministrstvu.

Uskladitev sistemov pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zdravstvenim Sloveniji predlaga tudi Mednarodni denarni sklad (IMF).

Kako na predloge zdravstvenega ministrstva gledajo zavarovalnice Pri Vzajemni so prepričani, da samo javnega financiranja zdravstva ne moremo imeti, saj bi to pomenilo visoko obremenitev plač z davki in prispevki, samo z javnim denarjem ni dolgoročno preživel še noben zdravstveni sistem. Predvsem se sprašujejo:

- Katere pravice bodo krčene? - Koliko bomo iz svojih plač in pokojnin plačevali v primerjavi s sedanjimi premijami? Še več? Ali pa mladi in zdravi nič, bolni pa bistveno več?

Opozarjajo na monopolizacijo zdravstva. Trdijo, da bi bilo treba zavarovalnicam omogočiti, da začnejo na trgu zdravstvenih storitev izvajati vlogo aktivnega kupca, kar bo nujno privedlo k racionalnejši rabi sredstev.

V Adriatic Slovenica pravijo, da bi izpad sredstev lahko nadomestili prek direktnih plačil bolnih ob uveljavljanju zdravstvenih pravic ali pa prek zdravstvenih zavarovanj, ki zaščitijo posameznika pred premoženjskimi posledicami udejanjenja zdravstvenih tveganj. Prepričani so, da je pri slednjem, na vzajemnosti temelječem financiranju, posameznik bistveno bolj varen.

Na državnem Triglavu sprememb ne vidijo kot ukinjanje, pač pa izboljšanje Kot član Slovenskega zavarovalnega združenja je zavarovalnica Triglav posredno v stiku z ministrstvom in sprememb ne razumejo kot ukinjanje dopolnilnega zavarovanja, ampak kot izboljševanje sistema zavarovanja.

Menijo, da dopolnilno zavarovanje "prispeva k zagotavljanju stabilnosti sistema, zdravstvene potrebe prebivalstva so zadovoljene v zelo veliki stopnji, administrativni stroški pa so v primerjavi s tujimi državami nizki. Zato se nam zdi smiselno osredotočiti na to, kako lahko sistem izboljšamo, ne pa da ga ukinemo".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin