SiolNET. Novice Slovenija
2,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Obsojeni bančnik Narat še vedno v vrhu paradržavnih podjetij

2,83

termometer

Matej Narat
Matej Narat je bil nekoč predsednik uprave družbe Sava. S položaja je odstopil novembra 2015. Član uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) je bil od julija 2002 do konca novembra 2009. Foto: STA

Kljub temu da je bil Matej Narat lani novembra pravnomočno obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni, ker je kot član uprave NLB zlorabil položaj pri podelitvi kredita vodji kabineta nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic in njenemu očetu, je danes še vedno član upravnega odbora družbe Sava, katere solastnica je država, in član nadzornega sveta Savine hčerinske družbe Sava Turizem.

Miran Vičič, Draško Veselinovič in Matej Narat Novice Sodna odločitev, ki bo padlim bančnikom povzročila močan glavobol

Sava o zakonitosti Naratove funkcije molči

Družbo Sava smo povprašali, ali se jim zdi zakonito in primerno, da je Narat, ki mu po naših neuradnih informacijah sodišče sodbe še ni uspelo vročiti, kot predstavnik delavcev še vedno član upravnega odbora Save, in član nadzornega sveta njihove hčerinske družbe Sava Turizem, kamor je bil imenovan na predlog sklada York, največjega lastnika Save.

Povprašali smo jih tudi, na katerem položaju je Narat zaposlen v družbi, kakšno bruto plačo prejema ter koliko znaša njegovo plačilo za opravljanje funkcij v upravnem odboru in nadzornem svetu.

"Matej Narat je na Savi, d. d. zaposlen kot svetovalec izvršnega direktorja. V upravnem odboru Save, d. d. sedi kot predstavnik zaposlenih in kot član UO, skladno s statutom, ne prejema nobenega plačila oz. nadomestila," so nam odgovorili.

SDH: Naratova usoda je v rokah sveta delavcev

Obrnili smo se tudi na Slovenski državni holding (SDH), preko katerega ima pomembno vlogo v družbi tudi država. Zanimalo nas je, ali se jim zdi kakorkoli problematično, da vodstveni položaj v družbi, katere solastnik so, zaseda pravnomočno obsojena oseba.

"SDH neposrednih pristojnosti pri imenovanju in odpoklicu delavskih predstavnikov nima. Navedena vprašanja določata 255. člen ZGD-1 in 79. člen ZSDU. Slednji določa, da predstavnike delavcev izvoli in odpokliče svet delavcev in o tem obvesti skupščino družbe. SDH bo glede na navedene informacije zahteval ustrezna pojasnila," so nam odgovorili.

Alojz Slavko Jamnik Posel danes Jamnik in Narat se ne čutita odgovorna za bančno luknjo

"Pravnomočna obsodba ovira za članstvo v organu vodenja ali nadzora"

Pravnik Saša Prelič poudarja, da je pravnomočna obsodba za določena kazniva dejanja negativna predpostavka oziroma ovira za članstvo v organu vodenja ali nadzora že po splošnih korporacijskih pravilih, ki jih najdemo v zakonu o gospodarskih družbah. Področni predpisi, kot na primer zakon o bančništvu in zakon o zavarovalništvu, pa lahko postavijo še dodatne omejitve oziroma splošno oviro zaostrijo.

"Po poteku določenega časa po pravnomočnosti sodbe oziroma po prestani kazni ali po izbrisu iz kazenske evidence se šteje, da ovira za članstvo v organu vodenja ali nadzora ne obstaja več. V takem primeru torej ovir za v preteklosti pravnomočno obsojene osebe ni več. Dokler pa ti pogoji niso izpolnjeni, je članstvo v organu vodenja ali nadzora v nasprotju z zakonom," je izpostavil.

255. člen zakona o gospodarskih družbah med drugim določa:

Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

-  je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora.

Ekonomist Anže Burger: Morali bi ga zamenjati

Ekonomist Anže Burger je prepričan, da je narobe, da je pravnomočno obsojena oseba na takšnem položaju in da bi morala država poskrbeti, da so v podjetjih, katerih solastnica je, na funkcijah neoporečni ljudje v smislu nekaznovanosti za gospodarski kriminal.

"V tem primeru gre za to, da je bil ta človek obsojen za gospodarski kriminal, in po moje je smiselno, da se zamenja in da se da s strani države neki signal, da ne tolerira takšnega početja," je izpostavil in dodal: "Na tako pomembnih pozicijah v gospodarskih družbah ne sme biti prostora za posameznike, pravnomočno obsojene zaradi gospodarskega kriminala."

Družba Sava je najpomembnejši igralec na slovenskem turističnem trgu. Njeni največji lastniki so:

- Kapitalska družba (28,1 %),
- Slovenski državni holding (18,7 %) ter
- luksemburški sklad York Global Finance Offshore BDH (43,2 %).

Sava je zaradi naložb v slovenski turizem uvrščena med pomembne naložbe po klasifikaciji državnega premoženja. Družba je 95,48-odstotna lastnica družbe Sava Turizem, pod okrilje katere spadajo: 

- Sava Hoteli Bled,
- Terme 3000 – Moravske Toplice,
- Terme Ptuj,
- Zdravilišče Radenci,
- Hoteli Bernardin Portorož,
- Salinera Resort Strunjan,
- San Simon Resort Izola.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin