Ponedeljek, 5. 11. 2018, 13.50
6 let, 1 mesec
Objavljena vsebina slovenske tožbe proti Hrvaški
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,02
6
Uradni list EU je danes objavil povzetek slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Besedilo tožbe je sicer še vedno tajno, objava povzetka pa je del postopka pred sodiščem EU.
Slovenija, ki jo v postopku zastopa Maja Menard, sodišču predlaga, naj ugotovi, da je tožena stranka kršila člena 2 in 4 pogodbe EU, uredbo o skupni ribiški politiki, schengenska pravila o gibanju oseb prek meja ter direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje.
Prav tako tožnica sodišču predlaga, naj od tožene stranke zahteva takojšnje prenehanje navedenih kršitev in ji naloži plačilo stroškov postopka.
Slovenija tožbo utemeljuje s šestimi tožbenimi razlogi, navedenimi v povzetku.
Ravnanje Hrvaške ogroža uresničevanje ciljev EU
V prvem tožbenem razlogu navaja, da Hrvaška z enostranskim nespoštovanjem arbitražne razsodbe zavrača spoštovanje pravne države, ki je temeljna vrednota EU, opredeljena v 2. členu pogodbe EU.
Po drugem tožbenem razlogu Hrvaška z nespoštovanjem arbitražne razsodbe Sloveniji preprečuje celovito izvajanje suverenosti nad nekaterimi deli njenega ozemlja ter krši dolžnost lojalnega sodelovanja z EU in s Slovenijo v skladu s 4. členom pogodbe EU.
Ravnanje Hrvaške ogroža uresničevanje ciljev EU, tudi krepitev miru, ter cilje predpisov EU, ki se nanašajo na ozemlje članic. Poleg tega Hrvaška Sloveniji onemogoča, da bi na svojem celotnem kopenskem in morskem ozemlju izvajala pravo EU, še piše v drugem tožbenem razlogu.
Kršijo tudi uredbo iz leta 2009
Tretji tožbeni razlog se glasi, da Hrvaška krši uredbo o skupni ribiški politiki, zlasti ureditev vzajemnega dostopa. Ureditev, ki se za Hrvaško in Slovenijo uporablja od 30. decembra 2017, namreč 25 ribiškim plovilom vsake od držav omogoča prost dostop do teritorialnega morja druge države, kot je bilo razmejeno po mednarodnem pravu, torej z arbitražno razsodbo.
Hrvaška Sloveniji onemogoča uveljavljanje pravic v okviru te ureditve in s sistematičnim kaznovanjem slovenskim ribičem onemogoča prost dostop do voda, ki so bile z arbitražno razsodbo leta 2017 opredeljene kot slovenske, ter a fortiori do hrvaških voda, ki sodijo v področje uporabe ureditve vzajemnega dostopa, še piše v tretjem tožbenem razlogu.
Hrvaška krši tudi uredbo iz leta 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike in izvedbeno uredbo iz leta 2011, je navedeno v četrtem tožbenem razlogu.
Brez dovoljenja spremljajo ribiče v slovenskih vodah
Hrvaška policijska plovila brez dovoljenja Slovenije spremljajo hrvaške ribiče, ko izvajajo ribolov v slovenskih vodah, s čimer slovenskim ribiškim inšpektorjem preprečujejo izvajanje nadzora. Hkrati hrvaški organi slovenskim ribičem, ko lovijo v slovenskih vodah, ki si jih lasti Hrvaška, izrekajo globe za nezakonito prehajanje meje in nezakoniti ribolov.
Poleg tega Hrvaška Sloveniji ne posreduje podatkov o dejavnostih hrvaških plovil v slovenskih vodah, kar zahtevata navedeni uredbi. S tem ji onemogoča izvajanje nadzora v vodah pod njeno suverenostjo in jurisdikcijo ter ne spoštuje izključne pristojnosti, ki jo ima Slovenija kot obalna država v svojem teritorialnem morju, še piše v četrtem tožbenem razlogu.
Peti tožbeni razlog se nanaša na kršenje uredbe iz leta 2016 o zakoniku o schengenskih mejah, ki opredeljuje pravila za gibanje oseb prek meja. Hrvaška meje, določene z arbitražno razsodbo, ne priznava kot skupne meje s Slovenijo, ne sodeluje s Slovenijo pri varovanju te "zunanje meje" ter ne more zagotavljati zadovoljivega varovanja.
Mesec dni časa za odgovor
Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe krši tudi direktivo iz leta 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki se uporablja za "morske vode" članic, piše v šestem tožbenem razlogu.
Povzetek tožbe je v Uradnem listu EU objavil sodni tajnik. Obenem se po informacijah iz tiskovne službe sodišča tožba vroči nasprotni stranki, ki ima mesec dni časa, da vloži odgovor. Tožeča stranka ima pravico do replike, tožena stranka pa do duplike. Za vložitev obeh je rok mesec dni.
Ko se pisni postopek konča, stranke v treh tednih sporočijo, ali predlagajo izvedbo ustne obravnave in zakaj. Obravnava je javna, pred dodeljeno sestavo sodišča in generalnim pravobranilcem.
Slovenskim ribičem še naprej hrvaške kazni zaradi ribolova v Piranskem zalivu
Devet let po podpisu arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško je slovenski ribič Silvano Radin dobil novih deset kazni zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Kot je poudaril Radin, so slovenski ribiči kaznovani samo zato, ker spoštujejo arbitražno odločbo.
Kot je spomnil sedanji predsednik republike in tedanji slovenski premier, je skladno s sporazumom arbitražno sodišče določilo mejo med državama. "Ne glede na različna mnenja o njeni pravičnosti in zavračanju s strani Hrvaške, bo tako določena meja prej ali slej tudi uveljavljena," je še menil Pahor.
Slovenski ribič Silvano Radin, sicer tudi kandidat SDS na županskih volitvah v Kopru, se je danes na Twitterju odzval na Pahorjevo objavo z zapisom, da nima komentarja, da pa je prav danes prejel deset novih kazni.
Radin je pojasnil, da je pet kazni naslovljenih nanj osebno, pet pa na njegovo podjetje. Kazni se nanašajo na očitane prekrške v septembru, po Radinovih ocenah pa bi jih moral v nadaljevanju prejeti še najmanj 20.
6