Petek, 1. 9. 2023, 4.00
8 mesecev
Občine danes razkrivajo predhodne ocene škode
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Občine, ki želijo prejeti predplačilo za odpravo škode, morajo do danes oddati predhodno oceno škode. Bolj točne številke lahko objavijo do 22. septembra.
Danes se za občine izteka rok za oddajo predhodnih ocen škode, ki so jih letos poleti prizadele vremenske ujme. V ujmah je kar 186 občin utrpelo škodo, nekatere manjšo, druge katastrofalno. Nekaj najbolj prizadetih občin je razkrilo predhodne podatke.
Namen zbiranja podatkov je poročanje o stanju na terenu in bo podlaga za izračun dodelitve sredstev predplačila, ki bo znašalo do 40 odstotkov predhodne ocene škode, kot določa pred kratkim dopolnjeni Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F).
Časa za ocenjevanje je bilo razmeroma malo, vendar se občine zavedajo, da je treba pohiteti. "Na terenu imamo štiri komisije, ki zbirajo podatke," je povedala Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem, ki je med najhuje prizadetimi območji v Sloveniji. "Samo škode na cestah je za več kot sto milijonov evrov," je dodala, v to oceno pa preostali uničeni objekti še niso všteti.
Hitijo z zbiranjem podatkov na preostali občinski infrastrukturi, na komunalnih, kulturnih, turističnih, športnih in drugih objektih. "Na primer kegljišče je tako poškodovano, da smo z njim kar končali," je le drobec škode navedla Lesjakova.
Komenda: Le petina stavb ušla vodni ujmi
V občini Komenda je bilo poplavljenih 80 odstotkov zgradb. "Najprej smo zbrali podatke za občinsko infrastrukturo, ker se danes izteče rok, če želimo prejeti predplačilo za sanacijo škode. Vendar pa smo istočasno začeli tudi zbiranje ocen na stanovanjskih in kmetijskih objektih, pa tudi pridelkih in živalih," je povedal župan Komende Jurij Kern.
Podatke zbirajo prek enotne vloge, ki jo nato dopolnjujejo s telefonsko anketo. "Te sproti vnašamo v informacijski sistem Ajda, pred končno oddajo pa bomo skupaj s posamezniki vse še enkrat preverili," pojasnjuje Kern.
Kako veliko dela je treba opraviti pri prijavi škode pove podatek, da bo treba obdelati in v sistem vnesti od dva do 2.500 obrazcev, tako za škodo občanov kot občinske infrastrukture, saj je za vsak objekt treba posebej izpolniti obrazec. "V naši občini je tudi 31 mostov in skoraj vsak je utrpel poškodbe, ki jih bo treba natančneje ugotavljati. Podobno je s cestami, čeprav se na prvi pogled ne zdijo poškodovane, pa se lahko pod asfaltno prevleko skriva marsikaj," je dodal župan Komende.
Na četrtkovem srečanju v Mekinjah so župani občin na porečju Kamniške Bistrice med drugim pozvali vlado, da podaljša roke za vnos v aplikacijo za vnos škode Ajdo zaradi poznega pridobivanja navodil in nedelovanja aplikacije ter naj zagotovi zadosti finančnih sredstev za poplačilo vseh intervencijskih stroškov, poroča STA. Srečanja so se udeležili županji in župani občin Kamnik, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
V Mozirju popis potekal gladko
Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je s postopkom zbiranja ocen zadovoljen. "Presoje škode na občinski infrastrukturi smo se lotili skupaj z izvajalci in komunalno službo. Prišli smo do okvirne ocene škode, ki znaša med 4,7 in pet milijonov evrov. Tu je zajeta škoda na cestah, pri odvajanju in čiščenju vod ter na vodovodu."
Sicer pa je v Mozirju na terenu šest komisij. "Računamo, da bomo imeli do konca tedna zbrane že vse podatke," napoveduje Suhoveršnik.
V Lučah ocenjujejo, da je škode na občinski infrastrukturi za 5,5 milijona evrov. "A to je le pavšalna ocena. Težavo pri popisu nam je povzročalo spreminjanje navodil. Sprva so bili obrazci zelo zapleteni, a k sreči so postopek poenostavili, tako da se zdaj na primer upošteva odstotek od vrednosti objekta," je pojasnil župan občine Luče Klavdij Strmčnik.
Povedal je tudi, da imajo več kot 150 kilometrov občinskih cest, od tega pa jih je 120 slabo prevoznih.
"Težko nam je popisovati škodo, saj v pri nas pravzaprav še vedno potekajo intervencije," je dejal direktor občinske uprave občine Ljubno ob Savinji Radenko Tešanović. "Ampak po predhodni oceni je škode za približno 106 milijonov evrov. Tu so vključeni tako stanovanjski kot poslovni in pomožni objekti, ceste, mostovi in drugo," pojasnjuje.
Dragocena pomoč iz drugih občin
"Mi smo se potrudili in komisijsko vsaj okvirno ocenili škodo. V ta namen smo na občini tudi reorganizirali delovni čas, delali na izmene, tudi ponoči," pravi Anton Preksavec, prvi mož občine Dravograd. Predhodni popis je pokazal, da bo škoda presegla 50 milijonov evrov. "Vendar tu govorimo le o občinski infrastrukturi in stanovanjskih objektih, gospodarstvo ni všteto," je opozoril Preksavec.
"Rad bi se zahvalil Mestni občini Ptuj, da nam je 'posodila' uslužbence, ki so nam pomagali pri popisu. V občinski upravi imamo čisto premalo strokovnih sodelavcev, morali se bomo kadrovsko okrepiti," je povedal župan Dravograda.
Tudi škofjeloški občini so na pomoč priskočili usposobljeni sodelavci iz drugih občin, saj se enako kot v Dravogradu spopadajo s težavo zagotavljanja zadostnega števila strokovno usposobljenih popisovalcev. "Ti tudi že postajajo utrujeni zaradi dolgotrajnega in intenzivnega dela na terenu, ki praktično poteka že ves mesec," je povedal Jernej Tavčar, ki skrbi za odnose z javnostmi v Občini Škofja Loka.
"Počakati moramo sicer na dokončno uradno oceno škode, vendar pa že vemo, da bo presegla 60 milijonov evrov," še navaja Tavčar.
V škofjeloški občini so poškodovane številne ceste ter vodovodne in električne napeljave. "Zalitih oziroma poškodovanih je bilo več kot 400 objektov, sprožilo se je več kot 200 zemeljskih plazov, med njimi je več kot 20 takšnih, ki še vedno grozijo. Odneslo je 21 mostov ali pa so poškodovani, od teh jih je 13 popolnoma uničenih," našteva Tavčar.
Poleg uničenja še ekološka bomba
Dodatne težave je poplavljenim občinam prineslo četrtkovo razkritje onesnaženosti naplavin, ki je posledica nepravilno odloženih odpadnih materialov iz Mežiške doline. Naplavine in naneseni mulj so tudi dolvodno onesnažili poplavljena območja s težkimi kovinami – svincem, cinkom in kadmijem. O obsegu te škode še ne morejo govoriti.
"Dravograd ni bil zelo okoljsko problematičen, sedaj pa smo dobili 'darilo'. Pričakujemo res hiter odziv ministrstva, z navodili, kam z muljem, kako ga skladiščiti, kako financirati obravnavo tega materiala, kako ga uničiti. To so zelo nevarni odpadki," poudarja župan dravograjske občine, kjer so največjo gospodarsko škodo utrpeli v poslovni coni Otiški vrh.
Pomembni roki za prejem pomoči
Če želite prejeti pomoč, ne zamudite naslednjih rokov:
Občine:
• 1. september: rok za predhodno oceno škode (za pridobitev do 40 odstotkov predplačila);
• 22. september: rok za popis škode;
Gospodarstveniki:
• 1. september 2023: Rok za oddajo obrazca z oceno škode v gospodarstvu (za pridobitev prejema predplačila do 10 odstotkov ocenjene škode);
• 20. september 2023: Rok za oddajo obrazca z oceno škode v gospodarstvu, če podjetja predplačil ne potrebujejo;
Samozaposleni:
• 30. september 2023: Rok za izjavo o nezmožnosti opravljanja dejavnosti
