SiolNET. Novice Slovenija
2,44

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Občina v prestolnici znova spregledala grozečo nevarnost

2,44

termometer

Podrto drevo Rožna dolina
Prizor iz leta 2017, ko se je v središču Ljubljane podrlo drevo, desno pa posledica podrtega drevesa v Rožni dolini. Foto: Siol.net

V Rožni dolini v Ljubljani se je pred mesecem dni podrlo drevo, ki je močno poškodovalo parkirano vozilo in ograjo bližnje hiše. Podoben dogodek s hujšimi posledicami se je zgodil že pred tremi leti, ko se je na Bregu ob Ljubljanici zrušilo na občanko in ji huje poškodovalo roko.

Na začetku Ceste v Rožno dolino ob železniški progi se je pred dobrim mesecem sredi noči zrušil divji kostanj. Več desetletij star kostanj se je malo pred vstopom v park Tivoli podrl na parkiran avtomobil, ki mu je povsem uničil sprednji del in zlomil sprednjo obeso koles ter poškodovalo del ograje hiše.

"Najverjetnejši vzrok je v poškodbi koreninskega sistema, ki je nastal v preteklosti in je sprožil razkrojne procese ter rast sekundarnih, krožnih korenin," so vzrok padca pojasnili na Javnem podjetju vodovod kanalizacija Snaga (JP Voka), ki skrbi za drevesa. Padec drevesa ni bil posledica neurja ali močnega vetra.

Podrt divji kostanj je bil eden od 19 preostalih starih dreves v drevoredu, ki ga skupno sicer sestavlja 70 dreves.

Drevo zmečkalo le avto

Padli diviji kostanj je poškodoval tudi ograjo bližnje hiše. Padli diviji kostanj je poškodoval tudi ograjo bližnje hiše. Foto: Siol.net Dogodek se je na srečo zgodil ponoči, ko na ulici pod kostanji, ki je sicer priljubljena pot v park Tivoli, ni veliko sprehajalcev.

Podrt divji kostanj je tako povzročil le materialno škodo, vendar je zaskrbljujoče, da odgovorni pri vzdrževanju dreves niso zaznali poškodb oziroma nevarnosti.

Včasih drevesa ne kažejo jasnih znakov, da bi lahko padla

Kot pojasnjujejo na VOKA Snagi, so drevo pregledali lanskega novembra in takrat niso opazili nevarnosti.

"Drevesa sicer redno pregledujemo in za njih skrbimo, posebno pozornost pa posvečamo predvsem starim, zaščitenim drevesom na bolj frekventnih lokacijah. Pri nekaterih drevesih so poškodbe skrite in taka drevesa na videz ne kažejo jasnih znakov, ki bi lahko privedli do porušitve," odgovarjajo pri VOKA Snagi, kjer imajo certificiranega arborista.

Vsako drevo na javnih površinah strokovnjaki JP VOKA Snaga enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj.

Divji kostanj v Rožni dolini ob železnici, ki je padel na avtomobil.

Leta 2017 hujša nesreča v središču mesta

Ekipa VOKA Snaga ni prvič spregledala poškodb oziroma nepravilnosti pri divjih kostanjih. Poleti leta 2017 se je pozno popoldan zrušilo drevo v središču Ljubljane in pri tem poškodovalo občanko, ki je morala na operacijo zlomljene roke.

Drevo, ki se je podrlo na Bregu ob Ljubljanici. Drevo, ki se je podrlo na Bregu ob Ljubljanici.

"Ob vsem tem se mi poraja vprašanje, kako se je kaj takega sploh lahko zgodilo sredi mesta, kjer verjetno spremljajo stanje dreves in tal, in to na območju, kjer je pretočnost ljudi res velika. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi drevo padlo dve uri pozneje, ko bi bil vrt poln gostov, kaj bi se zgodilo, če bi drevesna gmota padla na katero od družin, ki se tam sprehajajo, na mimoidočo mamo z otroškim vozičkom, kolesarja," je takrat dejala občanka, na katero je padlo drevo.

Nesreča se je zgodila na Bregu ob Ljubljanici, drevo pa je padlo na območje, kjer so postavljene mize. Vzrok za takratno nesrečo so pripisali mehanskim poškodbam korenin.

"Navadni divji kostanj na promenadi Breg ob Ljubljanici se je po strokovnih ugotovitvah porušil zaradi obsežnih razkrojnih procesov v območju korenin in spodnjega dela debla, ki so posledica mehanskih poškodb korenin in nasutja zemljine ob drevesu in s tem na koreninski sistem. Deblo se je odlomilo približno 50 cm pod nivojem tal," je takrat v strokovnem mnenju zapisal Primož Oven z ljubljanske biotehniške fakultete.

Delavci VOKA Snage so nato pregledali ostala "drevesa navadnega divjega kostanja, za katera obstaja sum, da je bil rastni prostor nasut in zamejen, in ki izkazujejo določene rastne posebnosti," in posekala tri starejša drevesa na Gallusovem nabrežju.

Bolj podrobno o nesreči iz leta 2017:

drevo Novice Podrto drevo ob Ljubljanici: deblo se je prelomilo pol metra pod tlemi

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin