O projektu Vida

Projekt Vida je družbeno odgovoren, na trenutke družbeno kritičen projekt, ki je nastal kot glas generacije, ki je ni na družbenih omrežjih in jim je splet tuj. Gre za projekt celostne pomoči starostnikom, starejšim od 65 let, ki ne dosegajo praga revščine. Od začetka našega obstoja smo namreč na terenu srečali nešteto shiranih starostnikov, ki so dejansko preštevali žlice sladkorja, ki so jim ostale do konca meseca. Projekt poskuša na celosten način pomagati starostnikom, tako s pomočjo pri pridobitvi sistemskih rešitev kot ureditve stanovanjske problematike, predvsem pa gradnjo socialne mreže v lokalnem okolju. Verjamemo v dostojno in dostojanstveno pomoč, s pomočjo katere se starostniku povrne občutek sprejetosti ter na neki način pomembnosti. Ob vsaki novi #vidi se tako (po)trudimo, da zasnujemo rešitve, ki omogočajo, da v največ dveh letih zmorejo brez nas. Naše videnje humanitarne pomoči je namreč v tem, da ne želimo nase vezati naših odjemalcev/uporabnikov, temveč jih toliko opremiti, opolnomočiti, da zmorejo živeti sami. V ta namen imamo omogočene tople obroke, s katerimi poskrbimo za dnevno toplo hrano. V mestih nam pomagajo dostavne službe, v vaseh pa se povežemo z lokalnimi ponudniki. Prvi dve leti omogočimo tudi vključitev v Skriti boter položničar, kjer gre za neposredno plačilo položnic starostniku, ter mu poskušamo najti nekaj, s čimer si zapolni dan. Bodisi pletenje nogavic, pomoč sosedom itd.

Projekt je poimenovan po gospe Vidi M., ki nam je ni uspelo rešiti.

Kako lahko pomagate:

1. Vsak je lahko Humanitarček v svojem okolju

Zavedamo se, da smo kot povsem prostovoljno društvo ob 90 tisoč starostnikih, ki živijo v revščini, Humanitarčki bistveno premalo. Zato smo vzpostavili Humijevo malo šolo pomoči na www.projetvida.org, kjer si lahko vsakdo prebere, kako do sistemskih rešitev pomagati mami, babici, sosedi, kako pristopiti do ljudi, kako ponuditi pomoč dostojno in dostojanstveno. Želimo si namreč, da bi naša družba tvorila mrežo, ki bi nam omogočila, da bi bilo čim manj bede. In za delovanje takšne mreže je potrebno, da je vsak državljan aktiven posameznik. Nenazadnje – ne more Humanitarček reševati #vid na Krasu, lahko pa jih najbližji sosed ob naši pomoči.

2. Ciljna in ciljana pomoč

V poplavi humanitarnih nabirk se že leta trudimo s ciljno in ciljano pomočjo, ki jo objavljamo na portalu Dobrodelko. Gre za edini tovrstni humanitarni portal, kjer so navedene potrebe posameznikov, včasih tudi partnerskih društev. Ko nekdo "nalogo" izpolni, ta izgine s portala – tako se na neki način zavarujemo, da ob koncu meseca nimamo 15 bund številke 52, ko pa potrebujemo samo eno. Skozi Dobrodelko želimo zadnja leta naučiti ljudi, da humanitarne organizacije niso in ne smejo biti odlagališča neuporabljenih dobrin, za te so boljši centri ponovne uporabe, sploh pa humanitarne organizacije nismo smetišča (https://val202.rtvslo.si/2019/01/botrstvo-155/).

 DOBRODELKO: https://www.projektvida.org/copy-of-paket-pomoci

3. Topli obroki

Starostniki (skorajda brez izjeme) pojedo malo, zato nam je še toliko pomembneje, da je tisto, kar pojedo, hranljivo in privlačno. In morda sem najbolj čudna na tem svetu, a vedno se bom zavzemala za to. Tisti, ki me poznajo s terena, vedo, da želim, da naše #vide jedo iz lepih krožnikov, ko jim prinesemo hrano, z nožem in vilicami, ne pa kar iz kartonastih in plastičnih škatel. Da še v tako veliki bedi na terenu znamo in zmoremo pogrniti mizo – pa čeprav z enim barvastim prtičkom, enim krožnikom in lepo naloženo hrano. In če jih pripravimo do tega, da pojedo malo zelenjave danes, jo bodo jutri morda že malo več ... Zaradi vsega tega smo vpeljali svoj sistem toplih obrokov. Malo zunajserijski. A vanj verjamem. Povezuje lokalne ponudnike posameznih mest, ki znajo in zmorejo razumeti potrebe po hranljivih, lepih obrokih, ki imajo odnos do hrane. Hodeče starostnike spodbujamo, da gredo po tople obroke sami, kar jim omogočimo s pomočjo bonov, ki jih lahko porabijo izključno za hrano. Možnost zlorabe je tako ničelna. Česar ne pojedo, lahko odnesejo domov. Nepomični ali slabše pomični hrano z dostavo prejema na dom. Pri nekaterih se odločamo za stekleno embalažo, pri drugih (žal se zavedamo okoljskega vpliva) pa je uporabljena za enkratno uporabo, saj se tako ne nabira nepomita posoda. In na tem mestu pozivamo vse, ki jim hrana ostaja ... Ne mečimo je stran. Če ne drugega, zapakirajmo jo v lepo vrečko in postavimo ostareli sosedi na prag ...

Vse, ki se zavedajo pomembnosti toplih obrokov za starostnike, pa vabimo, da nam jih na pragu zime pomagajo omogočiti. Podatki so dostopni tule: https://www.projektvida.org/topli-obroki

Ali s kodo, ki je na voljo tu.