Nussdorferjeva nova varuhinja človekovih pravic

Kljub drugačnim napovedim so Nussdorferjevo večinsko podprli tudi v SDS, čeprav so bili do danes do njene kandidature zadržani. Kot je v predstavitvi stališča poslanske skupine največje vladne stranke dejala Eva Irgl, so imeli v poslanski skupini v procesu odločanja do vrhovne državne tožilke precej zadržkov. Ker novi krogi volitev ne prinesejo boljšega kandidata, so se v SDS odločili, da kandidatko večinsko podprejo, je pojasnila Irglova.

Tudi SLS proti pričakovanjem 100-odstotna Tudi preostale poslanske skupine so napovedale podporo kandidatki in tudi glasovale v skladu z napovedmi, z izjemo SLS, ki je enotno glasovala za, čeprav so napovedovali, da imajo nekateri poslanci do kandidatke zadržke. Proti Nussdorferjevi so glasovali poslanci NSi.

Kot bi rekel Pahor – kakšen fantastičen dan Nussdorferjeva je po izvolitvi povedala, da je zanjo danes "prav poseben dan, lep, nenavaden in obetajoč" za prihodnjih šest let. Sprva ni nameravala nagovoriti poslancev, a se je odločila drugače po veliki podpori, ki jo je dobila na glasovanju.

Rada bi pisala lepa poročila Izrazila je upanje, da bo upravičila pričakovanja poslancev in tistih državljanov, ki v trenutkih stiske čutijo, da potrebujejo strokovno pomoč na področju človekovih pravic. Upa tudi, da bo v poročilih DZ lahko napisala, da je varovanje človekovih pravic na visoki ravni.

Premier Janša čestital novi varuhinji človekovih pravic Predsednik vlade Janez Janša je čestital novoizvoljeni varuhinji človekovih pravic in ji zaželel uspešno delo. "Prevzemate odgovorno in zahtevno funkcijo, ki je pomemben temelj varovanja demokratičnosti in pravičnosti v naši državi," je v čestitki Nussdorferjevi zapisal premier. Človekove pravice so vrednota, ki jih varujemo z ustavo, je zapisal Janša, ki verjame, da bo Nussdorferjeva s svojim znanjem in izkušnjami funkcijo varuhinje človekovih pravic opravljala uspešno. Ob tem je premier navedel, da je pomembna, a morebiti včasih spregledana funkcija varuha povezovanje civilne družbe z institucijami, ki skrbijo za varovanje človekovih pravic in svoboščin.

Jorg Kristijan Petrovič postal prvi namestnik predsednika računskega sodišča DZ je na tajnem glasovanju Jorga Kristijana Petroviča z 82 glasovi za in štirimi proti imenoval za prvega namestnika predsednika računskega sodišča. Petrovič je po prisegi v DZ dejal, da tako visoka podpora zavezuje morda še bolj kot podana prisega. Zagotovil je, da se bo skupaj s sodelavci še naprej trudil, da bodo zagotavljali verodostojne informacije o poslovanju vseh revidirancev računskega sodišča.

Predsednik republike Borut Pahor ga je v imenovanje DZ predlagal, ker je med predlaganimi kandidati užival zadostno podporo. Nataša Kovač iz urada predsednika republike je pojasnila, da je urad na javni poziv predsednika prejel štiri predloge kandidatov, po temeljiti proučitvi in posvetovanjih z vodji poslanskih skupin pa se je Pahor odločil, da za člana računskega sodišča, in sicer za prvega namestnika predsednika, imenuje Petroviča.

Petrovič je univerzitetni diplomirani ekonomist in magister znanosti. Na računskem sodišču že od leta 2004 opravlja funkcijo vrhovnega državnega revizorja. Zadnjih sedem let je vodil oddelek za revizijo državnega proračuna, revizije vladnih in nevladnih uporabnikov državnega proračuna, pred tem pa je leto dni vodil oddelek za revizijo lokalih skupnosti.

"Kot vrhovni državni revizor je dolgoletni zagovornik programskega oblikovanja proračunov," je pojasnila Kovačeva in dodala, da se je s svojim delom in znanjem skupaj s kolegi na računskem sodišču trudil izboljševati poslovanje države, predvsem na področju proračunov, bilanc, računovodstva in notranjih kontrol.

Za mesto prvega namestnika predsednika računskega sodišča so se poleg Petroviča potegovali še direktor davčnega urada Maribor Marjan Špilar, Miranda Groff Ferjančič z ministrstva za finance in Gregor Korošec.