"Novinarji v Sloveniji vse bolj pod pritiski politike in gospodarstva"

Letošnje 42. mesto je za osem mest boljše od rezultata lani, ko je naša država zasedla 50. mesto. Medijsko svobodo merijo na podlagi petih kazalnikov. To so politični, ekonomski, zakonodajni in družbeni kazalnik ter kazalnik glede varnosti novinarjev.

Pri zakonodajnem okviru navajajo, da se je neodvisnost javne Radiotelevizije Slovenija (RTVS) z zakonskimi spremembami glede imenovanja njenih organov upravljanja in nadzora, uveljavljenimi v času aktualne vlade, okrepila. Vendar pa je obrekovanje še vedno kriminalizirano, zato lahko politiki vlagajo strateške tožbe proti novinarjem, v tujini znane pod izrazom SLAPP tožbe. Namen takšnih tožb je ustrahovati in utišati kritično javnost.

Prav tako so po navedbah organizacije Novinarji brez meja na nekatere medijske izdajatelje pritiskali s pomočjo pravnih sredstev, da bi razkrili svoje vire. V času epidemije covida-19 pa so novinarji, kritični do vlade, poročali o diskriminaciji pri dostopu do informacij, ki so jih imeli državni organi.

Poročilo: RTVS je bil pod hudim finančnim pritiskom 

Poročilo organizacije v sklopu gospodarskega kazalnika navaja, da je bila RTVS pod hudim finančnim pritiskom zaradi slabih poslovnih odločitev prejšnjega vodstva in neuspelih prizadevanj za zvišanje RTV prispevka. Zaradi nepreglednosti medijskega lastništva nekaterim izdajateljem grozi izguba neodvisnosti, tiskanim medijem pa propad zaradi visokih stroškov tiska.

Na družbenokulturnem področju so navedli, da so podporniki nekdanjega premierja po spletu grozili novinarjem, ki so preiskovali korupcijo ali soočanje z izzivi epidemije covida-19. Grožnje novinarkam so bile še posebej nasilne. Vendar pa se je zaupanje v javne medije, kot je RTVS, povečalo, potem ko se je začela uporabljati novela zakona o RTVS in je bilo na njeni podlagi imenovano novo vodstvo.

Stopnjuje se agresivna retorika nekaterih politikov 

Nenazadnje pri kazalniku glede varnosti novinarjev opažajo, da novinarje zaradi politične polariziranosti v državi, ki jo še stopnjuje agresivna retorika nekaterih politikov, nenehno žalijo in besedno napadajo. A fizični napadi so še vedno redki.

Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. Poročilo sicer navaja, da so tudi znotraj EU države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavili Madžarsko, Grčijo in Malto.

Vrečkova: Novinarski poklic mora v družbi spet dobiti pravo veljavo

Novinarski poklic in profesionalno novinarstvo morata v družbi spet dobiti pravo veljavo, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Zakon o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu, bo po njenem prepričanju zagotovil večjo neodvisnost in pluralnost medijev.

Novinarski poklic in profesionalno novinarstvo morata v družbi spet dobiti pravo veljavo, je poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Foto: Ana Kovač Svetovni dan svobode medijev ima predvsem eno sporočilo, to pa je, da neodvisni mediji obstajajo, da ljudem prinašajo verodostojna dejstva o tem, kaj se dogaja v družbi. Kdor je obveščen o ravnanjih politike in delovanju sistemov javnega življenja, se lahko informirano odloča in usmerja politiko, je v poslanici zapisala ministrica.

V Sloveniji imajo po njenih besedah kadrovski, finančni in osebni napadi na Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) in Slovensko tiskovno agencijo, ki jih je izvajala prejšnja vlada, izrazito negativne posledice za delovanje obeh javnih medijev. Z velikimi prizadevanji jih rešujejo na več ravneh. Ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da se je naša država za las izognila usodi Slovaške in Madžarske. Zlasti iz Madžarske je del politike skušal uvoziti model prevzemanja, nadzora in uničenja medijev, je opozorila.

Mediji se zaradi pohoda velikih platform soočajo s problemom obstoja 

Kot je dodala, se mediji zaradi pohoda velikih platform, ki ustvarjajo lažen občutek obveščenosti in nam kradejo pozornost, soočajo s temeljnim problemom obstoja, to pa je preživetje. To pa hkrati slabšajo apetiti politike po vplivanju na medijske kolektive, nepregledne lastniške strukture, medijske koncentracije in mediji, ki delujejo po nareku interesnih skupin.

Veljavni zakon o medijih ne odgovarja več na te izzive, saj je star že skoraj dve desetletji. Na ministrstvu so zato pripravili nov zakon, ki se loteva številnih problemov medijskega prostora. "Zagotovil bo večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo," je poudarila. Sodoben in ambiciozen predlog sledi glavnim poudarkom nedavno sprejetega evropskega akta o svobodi medijev, akta o digitalnih storitvah in akta o umetni inteligenci EU, je izpostavila.

Upa, da bodo skupaj nadaljevali podporo in razvijanje politik, ki bodo ščitile in spodbujale svobodo medijev. "Le tako lahko zagotovimo, da bo naša družba ostala obveščena o pomembnih dejstvih naših življenj, odgovorna in predana temeljnim demokratičnim vrednotam," je sklenila.

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj razglasila za dan svobode medijev leta 1993 z namenom, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije.