Nova delovna mesta bodo za politične stranke prioritetnega pomena

Medtem ko so sindikati prepričani, da bodo za nova delovna mesta nujne državne investicije, delodajalci stavijo na spremembe delovne zakonodaje. In kaj menijo stranke?

Strankam, ki bodo sodelovale na julijskih parlamentarnih volitvah, smo postavili vprašanja, kako bodo 120 tisoč brezposelnim znova omogočile delo. Z izjemo stranke DeSUS, stranke Mira Cerarja in Pozitivne Slovenije so nam preostale odgovorile v roku.

Optimistične obljube o novih delovnih mestih Po odgovorih sodeč so volilni programi in obljube naravnane precej optimistično. Številke novih delovnih mest so različne, večina pa se strinja, da vlada ne odpira delovnih mest, temveč zanje ustvarja pogoje. Tako v zasebnem kot v javnem sektorju. "Če bo nova vlada nadaljevala z zategovanjem pasu in neoliberalnimi reformami, ki jih diktira Bruselj, bodo nova delovna mesta ostala zgolj prazne obljube," so prepričani v Združeni levici.

Medtem ko v SDS menijo, da števila novih delovnih mest ni mogoče napovedovati, pa v stranki Solidarnost ciljajo na tri odstotno rast BDP in 60 tisoč novih delovnih mest. "Navedena stopnja rasti je nujna ne samo za doseganje večje zaposlenosti, vzdrževanja pokojninskega sistema, ohranitve in nadgraditve nivoja socialnih storitev, temveč predvsem za ohranjanje investicijske privlačnosti ekonomije za dolgoročno zniževanje stopnje zadolženosti države," so sporočili iz Solidarnosti.

Večina strank sicer ocenjuje, da je v naslednjih štirih letih možno ustvariti pogoje za okoli 40 tisoč novih delovnih mest. Vse pa so se izognile odgovoru, koliko obstoječih delovnih mest bo morda še ukinjenih.

Poudarek na podjetništvu Konkurenčnost poslovnega okolja bodo stranke dvigovale s spodbujanjem in ustanavljanjem malih in srednjih podjetij. "Poleg panog, ki jih omenjajo vsi, kot sta turizem in zeleno kmetijstvo, želimo izkoristiti našo največkrat spregledano konkurenčno prednost, to je majhnost. Slovenija lahko postane testni poligon za uvedbo sodobnih tehnologij, kot so električna in samovozeča vozila, nova komunikacijska omrežja ali inovativne logistične rešitve," so zapisali v Državljanski listi.

Stranke sicer največ priložnosti vidijo v turizmu, izkoriščanju vodnega in lesnega potenciala ter prehranski samooskrbi. V Šoltesovi stranki Verjamem se zanašajo zlasti na področje avtomobilske in lesnopredelovalne industrije ter modernizacijo transportnega in energetskega omrežja, v Zavezništvu Alenke Bratušek pa največji potencial vidijo v farmacevtski industriji, elektrifikaciji prometa in gradbeništvu v povezavi z energetsko sanacijo stavb.

Preprostejše poslovanje podjetij bo povečalo njihovo konkurenčnost In kako bodo stranke vse to zagotovile? V Združeni levici bi delavskim kolektivom v krizi nudili državno podporo za delavske odkupe podjetij, v kmetijstvu krepili zadružništvo, delovni čas pa skrajšali s 40 na 35 tedenskih ur. V SLS se bodo zavzemali za enostavnejše poslovanje, kar bo podjetjem povečalo mednarodno konkurenčnost in nova delovna mesta. V stranki Verjamem bi vse nove zaposlitve oprostili plačila prispevkov, ukinili bi državne pomoči za podjetja pred stečajem in razvili močan sistem javnih del.

"Prekrnost je na dolgi rok nevzdržna, razumemo jo kot krizno okoliščino, ki jo je treba nadomestiti z različnimi oblikami stalne zaposlitve kot temelja življenjskega dohodka," so odločeni v Zavezništvu Alenke Bratušek.

Najbolj ranljiva skupina aktivnega prebivalstva so mladi Za mlade iskalce zaposlitve nameravajo v NSi namesto subvencioniranja zaposlovanja uvesti nižje prispevne stopnje za mlade in dolgotrajno brezposelne.

V SDS so posebno pozornost posvetili mladim, ki zaradi neskladja med njihovo izobrazbo in potrebami trga predstavljajo najbolj ranljivo skupino aktivnega prebivalstva. Ena izmed teh prioritet je tudi izvedba ukrepov, da bo mladim najpozneje v šestih mesecih po končanem šolanju omogočena možnost pridobivanja delovnih izkušenj. Hkrati bodo preuredili tudi štipendijsko politiko.

Večina strank stavi na že sprejeto Jamstvo za mlade, ki vsebuje 36 ukrepov v višini 175 milijonov evrov sofinanciranih s strani EU. V SLS bi za delodajalce, ki bodo dve leti pred upokojitvijo starejšega delavca zaposlili mladega delavca z namenom mentorstva, oba zaposlena za čas prehoda oprostili plačila davkov in prispevkov za obdobje dveh let.

Nujna je fleksibilnejša delovna zakonodaja V SD glede fleksibilnejše delovno-pravne zakonodaje menijo, da je delavec v Sloveniji prepogosto viden kot strošek in ne naložba v razvoj podjetja. "Zaposlitev za določen čas je bil v naš sistem vpeljana kot izjema, danes pa se več kot 80 odstotkov novih pogodb sklene za določen čas. Podobno se dogaja s samostojnimi podjetniki, kjer vedno pogosteje najdemo elemente delovnega razmerja, ki pomenijo kršitev zakona," realnost delovnih razmerij opisujejo v SD.

Enako so prepričani v Solidarnosti, kjer menijo, da enostranski pristop ni ustrezen, saj bo le še povečal ranljivost tistih, ki delajo in povečeval socialne razlike. Ocenjujejo, da delovnopravna zakonodaja v trenutni krizi ni ključen izziv, ključen pa je zagon gospodarstva.

Zmanjšanje davčnih obremenitev podpira večina strank.

Socialna kapica postavlja stranke na dva bregova Uvedbo socialne kapice podpirajo v SDS, SLS, NSi in DL, ostro pa ji nasprotujejo v Združeni levici, SD, Solidarnosti. V stranki Verjamem in ZaAB si pred uvedbo takšnega ukrepa želijo natančnejših analiz.