Petek, 20. 6. 2014, 15.38
7 let, 1 mesec
Nova delovna mesta bodo za politične stranke prioritetnega pomena
Medtem ko so sindikati prepričani, da bodo za nova delovna mesta nujne državne investicije, delodajalci stavijo na spremembe delovne zakonodaje. In kaj menijo stranke?
Strankam, ki bodo sodelovale na julijskih parlamentarnih volitvah, smo postavili vprašanja, kako bodo 120 tisoč brezposelnim znova omogočile delo. Z izjemo stranke DeSUS, stranke Mira Cerarja in Pozitivne Slovenije so nam preostale odgovorile v roku.
Medtem ko v SDS menijo, da števila novih delovnih mest ni mogoče napovedovati, pa v stranki Solidarnost ciljajo na tri odstotno rast BDP in 60 tisoč novih delovnih mest. "Navedena stopnja rasti je nujna ne samo za doseganje večje zaposlenosti, vzdrževanja pokojninskega sistema, ohranitve in nadgraditve nivoja socialnih storitev, temveč predvsem za ohranjanje investicijske privlačnosti ekonomije za dolgoročno zniževanje stopnje zadolženosti države," so sporočili iz Solidarnosti.
Večina strank sicer ocenjuje, da je v naslednjih štirih letih možno ustvariti pogoje za okoli 40 tisoč novih delovnih mest. Vse pa so se izognile odgovoru, koliko obstoječih delovnih mest bo morda še ukinjenih.
Stranke sicer največ priložnosti vidijo v turizmu, izkoriščanju vodnega in lesnega potenciala ter prehranski samooskrbi. V Šoltesovi stranki Verjamem se zanašajo zlasti na področje avtomobilske in lesnopredelovalne industrije ter modernizacijo transportnega in energetskega omrežja, v Zavezništvu Alenke Bratušek pa največji potencial vidijo v farmacevtski industriji, elektrifikaciji prometa in gradbeništvu v povezavi z energetsko sanacijo stavb.
"Prekrnost je na dolgi rok nevzdržna, razumemo jo kot krizno okoliščino, ki jo je treba nadomestiti z različnimi oblikami stalne zaposlitve kot temelja življenjskega dohodka," so odločeni v Zavezništvu Alenke Bratušek.
V SDS so posebno pozornost posvetili mladim, ki zaradi neskladja med njihovo izobrazbo in potrebami trga predstavljajo najbolj ranljivo skupino aktivnega prebivalstva. Ena izmed teh prioritet je tudi izvedba ukrepov, da bo mladim najpozneje v šestih mesecih po končanem šolanju omogočena možnost pridobivanja delovnih izkušenj. Hkrati bodo preuredili tudi štipendijsko politiko.
Večina strank stavi na že sprejeto Jamstvo za mlade, ki vsebuje 36 ukrepov v višini 175 milijonov evrov sofinanciranih s strani EU. V SLS bi za delodajalce, ki bodo dve leti pred upokojitvijo starejšega delavca zaposlili mladega delavca z namenom mentorstva, oba zaposlena za čas prehoda oprostili plačila davkov in prispevkov za obdobje dveh let.
Enako so prepričani v Solidarnosti, kjer menijo, da enostranski pristop ni ustrezen, saj bo le še povečal ranljivost tistih, ki delajo in povečeval socialne razlike. Ocenjujejo, da delovnopravna zakonodaja v trenutni krizi ni ključen izziv, ključen pa je zagon gospodarstva.
Zmanjšanje davčnih obremenitev podpira večina strank.