termometer
Norveški kralj v Sloveniji krepi odnose med državama (FOTO)

Norveški kralj Harald V. je prispel na tridnevni državniški obisk v Slovenijo.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Z gostiteljem, slovenskim predsednikom Danilom Türkom, sta ocenila, da sta oba naroda velika prijatelja, tokratni obisk kralja pa naj bi odnose še okrepil in poglobil. Podobno sta menila tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar in premier Borut Pahor.
S Türkom sta izpostavila tudi sodelovanje v okviru zveze Nato in Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Čeprav Norveška ni članica Evropske unije, pa oba naroda delita skupno evropsko identiteto, je menil Türk.
Slovenski predsednik je dodal še, da se Slovenija od Norveške lahko marsikaj nauči, predvsem v boju proti podnebnim spremembam. "Norveška je tu daleč pred vsemi drugimi državami tako v Evropi kot v svetu," je dejal.
Sodelovanje med državama naj bi sicer okrepila tudi memoranduma o izvajanju norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP) za obdobje od leta 2009 do leta 2014, ki sta ju v okviru kraljevega državniškega obiska podpisala državni sekretar na norveškem zunanjem ministrstvu Erik Lahnstein in slovenski minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Boštjan Žekš.
Kot je po podpisu ocenil kralj, gre za "pomemben steber dvostranskih odnosov od leta 2004", ko je Slovenija postala članica EU. V prvem sporazumu, ki je veljal za obdobje od leta 2004 do leta 2009, je bilo v Sloveniji preko teh mehanizmov s skupno 18,6 milijona evrov financiranih 25 projektov. Med drugim tudi obnova graščine v Radovljici, ki si jo bo v torek ogledal tudi norveški kralj.
Po ocenah Türka gre za sporazuma, ki zagotavljata "sredstva za pomembne projekte, ki so vodeni z občutkom za razvoj kvalitete življenja in skupne evropske identitete". Dodal je še, da bosta sporazuma dala "konkretno vsebino marsikateremu projektu, ki ga v Sloveniji razvijamo".
Memoranduma sta nadaljevanje dosedanjih finančnih mehanizmov, v okviru katerih Norveška skupaj z Islandijo in Liechtensteinom, ki so članice EGP, ne pa tudi EU, financira različne projekte v skupno 15 članicah povezave. Sklad za prejšnje obdobje od leta 2005 do 2009 je bil skupno težak 1,3 milijarde evrov, za sedanje petletno obdobje pa 1,8 milijarde evrov.
Pri tem je kralj še izrazil željo, da bi Slovenija v okviru Sveta Evrope, kjer državi tudi poglobljeno sodelujeta, skupaj z drugimi članicami organizacije podpisala in ratificirala Konvencijo o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasiljem v družini, ki bo odprta za podpis 11. maja. Kralj je v tem okviru še pohvalil uspešno mednarodno konferenco o enakosti žensk in moških v nacionalni zakonodaji, ki jo je maja lani gostil DZ, pripravila pa zunanje ministrstvo in norveško veleposlaništvo v Ljubljani.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.