SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Norveški kralj v Sloveniji krepi odnose med državama (FOTO)

4

termometer

Norveški kralj Harald V. je prispel na tridnevni državniški obisk v Slovenijo.

Z gostiteljem, slovenskim predsednikom Danilom Türkom, sta ocenila, da sta oba naroda velika prijatelja, tokratni obisk kralja pa naj bi odnose še okrepil in poglobil. Podobno sta menila tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar in premier Borut Pahor.

Kralj: Prijateljstvo izvira še iz časa II. svetovne vojne Turk je norveškega kralja in kraljico Sonjo na Brdu pri Kranju pričakal z vojaškimi častmi. Po pogovorih pa sta tako Harald V. kot Türk izpostavila pomen, da do visokega obiska prihaja na 9. maj, praznik združene Evrope in zmage nad nacifašizmom. Kralj je izpostavil, da prijateljstvo med narodoma izvira še iz časa druge svetovne vojne, ko je bilo na Norveškem veliko vojnih zapornikov iz tedanje Jugoslavije.

S Türkom sta izpostavila tudi sodelovanje v okviru zveze Nato in Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Čeprav Norveška ni članica Evropske unije, pa oba naroda delita skupno evropsko identiteto, je menil Türk.

Slovenski predsednik je dodal še, da se Slovenija od Norveške lahko marsikaj nauči, predvsem v boju proti podnebnim spremembam. "Norveška je tu daleč pred vsemi drugimi državami tako v Evropi kot v svetu," je dejal.

Največje možnosti za krepitev sodelovanja v razvoju hidroenergije Kralj pa je izrazil prepričanje, da bo torkova slovensko-norveška poslovna konferenca postregla z novimi priložnostmi za sodelovanje, saj je z njim v Slovenijo prispelo tudi okoli 60 norveških poslovnežev. Največje možnosti za krepitev sodelovanja pa kralj vidi v razvoju hidroenergije v Sloveniji.

Sodelovanje med državama naj bi sicer okrepila tudi memoranduma o izvajanju norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP) za obdobje od leta 2009 do leta 2014, ki sta ju v okviru kraljevega državniškega obiska podpisala državni sekretar na norveškem zunanjem ministrstvu Erik Lahnstein in slovenski minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Boštjan Žekš.

Kot je po podpisu ocenil kralj, gre za "pomemben steber dvostranskih odnosov od leta 2004", ko je Slovenija postala članica EU. V prvem sporazumu, ki je veljal za obdobje od leta 2004 do leta 2009, je bilo v Sloveniji preko teh mehanizmov s skupno 18,6 milijona evrov financiranih 25 projektov. Med drugim tudi obnova graščine v Radovljici, ki si jo bo v torek ogledal tudi norveški kralj.

Slovenija bo lahko prejela 26,9 milijona evrov Zdaj bo Slovenija s podaljšanjem sporazumov za financiranje različnih projektov lahko prejela 26,9 milijona evrov. Šlo naj bi predvsem za projekte na področjih javnega zdravstva in spodbujanja enakopravnosti spolov. Prav tako naj bi bili projekti usmerjeni v ohranjanje kulturne dediščine in v okoljske projekte. Pomemben delež naj bi nosile tudi štipendije.

Po ocenah Türka gre za sporazuma, ki zagotavljata "sredstva za pomembne projekte, ki so vodeni z občutkom za razvoj kvalitete življenja in skupne evropske identitete". Dodal je še, da bosta sporazuma dala "konkretno vsebino marsikateremu projektu, ki ga v Sloveniji razvijamo".

Memoranduma sta nadaljevanje dosedanjih finančnih mehanizmov, v okviru katerih Norveška skupaj z Islandijo in Liechtensteinom, ki so članice EGP, ne pa tudi EU, financira različne projekte v skupno 15 članicah povezave. Sklad za prejšnje obdobje od leta 2005 do 2009 je bil skupno težak 1,3 milijarde evrov, za sedanje petletno obdobje pa 1,8 milijarde evrov.

Velik pomen podpisu je pripisal tudi premier Pahor Velik pomen podpisu memorandumov je pripisal tudi premier Pahor, ki se je s kraljem sestal v ljubljanski Vili Podrožnik. Večino časa med pogovorom sta sicer namenila aktualnim zunanjepolitičnim temam, predvsem vprašanjem južnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, so sporočili iz premierovega kabineta.

Gantar se je zahvalil za norveško priznanje Pred tem je kralj obiskal tudi DZ, kjer ga je sprejel predsednik DZ Pavel Gantar. Norveškemu kralju se je zahvalil za norveško priznanje in podporo Sloveniji kot neodvisni državi. To je po Gantarjevih ocenah za slovenski narod izrednega pomena, še posebej letos, ko praznujemo 20. obletnico samostojnosti. Kralj Harald V. pa je izrazil zadovoljstvo nad napredkom in razvojem Slovenije v zadnjih dvajsetih letih in dejal, da ima vrsto razlogov za ponos.

Pri tem je kralj še izrazil željo, da bi Slovenija v okviru Sveta Evrope, kjer državi tudi poglobljeno sodelujeta, skupaj z drugimi članicami organizacije podpisala in ratificirala Konvencijo o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasiljem v družini, ki bo odprta za podpis 11. maja. Kralj je v tem okviru še pohvalil uspešno mednarodno konferenco o enakosti žensk in moških v nacionalni zakonodaji, ki jo je maja lani gostil DZ, pripravila pa zunanje ministrstvo in norveško veleposlaništvo v Ljubljani.

Ogled starega dela Ljubljane Kraljevi par si je nato v spremstvu slovenskih in norveških predstavnikov ter kopice fotografov in snemalcev ogledal stari del Ljubljane. Kraljevi par je pred mestno hišo pričakal župan Zoran Janković, kraljica, ljubiteljica umetnosti in arhitekture, pa si je pred tem v Trnovem ogledala tudi hišo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.

Slavnostna večerja Zvečer se je kraljevi par vrnil na Brdo, kjer ju bo predsednik republike Türk pogostil na slavnostni večerji. Delovni del obiska v Sloveniji bosta nadaljevala v torek s poslovno konferenco, obiskom Rehabilitacijskega centra Soča ter obiskom Radovljice in Bleda. Obisk pa bosta zaključila v sredo z odhodom v sosednjo Hrvaško.

Norveški kralj ne razmišlja o upokojitvi Norveški kralj Harald V. je tudi zatrdil, da še ne razmišlja o upokojitvi. Po eni strani zato, ker rad opravlja delo kralja, po drugi pa, ker ima njegov sin, prestolonaslednik Haakon še majhne otroke, ki naj najprej malo zrastejo, je smeje dejal kralj. Norveški monarh je na ta način odgovoril na vprašanje, ali v luči razprav o nujnosti pokojninske reforme v vse več evropskih držav in dejstvu, da je star že 74 let, tudi on kaj razmišlja o upokojitvi.

"... lepo je, če imaš kaj delati, ..." "Ne, dokler bom sposoben opravljati svoje delo, si ga bom prizadeval opravljati še naprej. Razlogov imam kar nekaj. Najprej, lepo je, če imaš kaj delati, ne samo posedati v naslonjaču. Po drugi strani pa imata moj sin in snaha še majhne otroke. In mislim, da bi jima morali dovoliti, da sta starša še nekaj časa, vsaj dokler otroka ne bosta starejša. Tako ali tako že imata določene obveznosti," je dejal. "Poleg tega sem se dogovoril z otroki, da mi bodo - ko bodo mislili, da se mi je že povsem zmešalo - povedali, da je čas, da se umaknem," je še smeje dejal norveški kralj, ki je danes skupaj s svojo soprogo, kraljico Sonjo začel državniški obisk v Sloveniji.

Kraljevi par ima dva otroka Norveški kraljevi par ima dva otroka, starejšo hči Märtho Luise (1971) in sina, prestolonaslednika Haakona (1973). Slednji ima s soprogo Mette-Marit hčer Ingrid Alexandro, ki se je rodila 21. januarja 2004, in sina Sverre Magnusa, rojenega 3. decembra 2005. Po spremembi dednega zakona je za princem Haakonom naslednja v vrsti za norveški prestol njegova hči Alexandra.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin