Nina Betetto zavrnila zahtevo za izločitev Vesne Žalik v zadevi Patria

Ob tem so dodali, da je medtem zahtevo za varstvo zakonitosti vložil tudi soobsojeni v isti zadevi Ivan Črnkovič.

Zahtevo je podal Franci Matoz, zagovornik predsednika SDS Janeza Janše, ki je bil v zadevi Patria obsojen na dveletno zaporno kazen.

Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, je Matoz v zahtevi za izločitev navajal, da naj bi pretirano zavlačevanje sodnice v postopku kazalo na njeno pristranskost. Betettova pa je ocenila, da institut izločitve ni namenjen pospešitvi postopka.

Betettova: Razlogov za izločitev ni "Ocena stranke o tem, koliko časa potrebuje sodnik za odločanje o določenem vprašanju oziroma ocena stranke, da gre za takšno zadevo, da bi o njej moralo biti že odločeno, ne pomeni utemeljitve okoliščin, na podlagi katerih bi lahko vsak razumen človek sklepal, da obsojenec ne bo deležen nepristranskega sojenja," je Betettova zapisala v obrazložitvi svojega sklepa.

Ob tem je dodala, da na podlagi dosedanjega ravnanja omenjene sodnice v obravnavani kazenski zadevi ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi ta imela osebne razloge za odločanje v škodo obsojenca in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

Žalikova lahko nadaljuje z delom Ker je bila zahteva za izločitev sodnice poročevalke zavrnjena, lahko vrhovna sodnica Žalikova spet nadaljuje z delom na zadevi, ki ga je v prejšnjem tednu morala prekiniti, so še navedli na sodišču in pojasnili tudi, da bo o ostalih zahtevah za izločitve odločeno v bližnji prihodnosti. Matoz je namreč zahteval tudi izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, medtem ko je tožilec Andrej Ferlinc zahteval izločitev sodnikov Marka Šorlija in Barbare Zobec.

Z vrhovnega sodišča so danes sporočili še, da je bila prejšnji teden vložena tudi zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega Črnkoviča. Sodnica skladno z zakonom obravnava vse tri zahteve skupaj.

Janši dve leti zapora Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa o zahtevi še odloča. Tako Janša kot Krkovič sta zaporno kazen že nastopila, Črnkovič pa je zaprosil za odlog in sodišče mu je ugodilo. Tako bo kazen začel prestajati oktobra.