Nevladniki za vzpostavitev ugodnega okolja za energetske skupnosti

Boštjan Remic iz Focusa je najprej opozoril, da tema zelenega prehoda v zahodnem svetu postaja manj privlačna, okoljska kriza pa se kljub temu ne zmanjšuje. Energetske skupnosti vidi kot primer, kako se zelenega prehoda lotiti na drugačen način, od spodaj navzgor.

Kot je spomnil, energetske skupnosti vodijo državljani, ne veliki igralci, torej podjetja ali država, poleg tega pa prinašajo okoljske, gospodarske in socialne skupnostne koristi za svoje člane ali lokalna območja in torej niso osredotočene na dobiček.

V Sloveniji so razširjene predvsem v obliki skupnostne samooskrbe pri energentih, a v svetu obstajajo tudi druge oblike, denimo povezovanje na ravni ogrevanja, ohlajanja in e-mobilnosti, je pojasnil.

Samooskrba predvsem na individualni ravni

Energetska samooskrba se je pri nas v zadnjih letih zelo okrepila, sicer v večjem deležu na individualni ravni, a hkrati vendarle tudi na ravni skupnosti, je nadaljeval. Je pa ta razvoj po njegovih besedah temeljil na shemi t. i. net meteringa, torej letnih neto meritev, ki so pri obračunu električne energije in omrežnine upoštevale razlike med prevzeto in oddano električno energijo.

Z novo ureditvijo, s katero so se soglasja za net metering izčrpala, pa je samooskrba postala predmet prostotržnih dogovorov med skupnostmi in dobavitelji, zato je prišlo do blokade, je opozoril Remic. Posledično se pod vprašaj postavlja tako vzdrževanje obstoječih kot ustanavljanje novih energetskih skupnosti, je posvaril. Razpisi sicer v zadnjih mesecih so, a favorizirajo velika podjetja, je bil kritičen.

Ustanovili neformalno koalicijo

Z osnovno zahtevo po vzpostavitvi enakih pogojev za vse je bila ustanovljena neformalna koalicija Mreža za energetske skupnosti, ki jo med drugim tvorijo nevladne organizacije Focus, Greenpeace, Umanotera, pa tudi energetske skupnosti, zadruge, Združenje slovenske fotovoltaike, Center alternativne in avtonomne produkcije ter podjetje Kisik. Zbrani si prizadevajo za izboljšanje politik in finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolja za energetske skupnosti.

Izziva vzdržnega modela za energetske skupnosti se, tako Remic, zaveda tudi pristojno ministrstvo, ki je v javno obravnavo že poslalo osnutek sprememb uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, da bi bil vsaj za skupnostne samooskrbe vzpostavljen mesečni net metering.

Predstavili model javno-skupnostnega partnerstva

Na današnjem dogodku je bil predstavljen tudi model javno-skupnostnega partnerstva za vzpostavljanje energetskih skupnosti Energetske zadruge Zeleni Hrastnik. Njen predsednik Božidar Roglič je predstavil uspešni energetski skupnosti, ki sta se vzpostavili s postavitvijo sončne elektrarne na strehah tamkajšnje osnovne šole in zdravstvenega doma. Sončna elektrarna na slednjem sicer še čaka na priklop na omrežje.

Hrastniški župan Marko Funkl je poudaril, da je tovrstno soupravljanje sistemov, ki ga vključeni cenijo in k njemu prispevajo, "prava pot, v kateri smer razvijati lokalne skupnosti v prihodnje". Če bo vse v rokah velikih podjetij, bo v ospredju ena želja, da se takšni sistemi, kot so male zadruge, v katere so vključeni ljudje, ne razširijo preveč, ker bi to vplivalo na manjše dobičke," je posvaril. "Naredimo čim več za to, da smo energetsko samooskrbni in da je to v pravih rokah, v rokah tistih, ki ne delajo za to, da nekateri bogatijo, drugi pa to plačujejo," je še pozval.

Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija pa je na koncu predstavila v slovenski jezik prevedeni priročnik Skupnostna energija, praktični vodnik za načrtovanje skupnostnih energetskih projektov.

Novice To je prva samozadostna energetska skupnost v Sloveniji #video

Novice Nov obračun za elektriko: koliko boste plačali? #Spotkast

Novice Nevladniki za ukinitev državnega sekretarja za nacionalni jedrski program

Novice Nevladniki: Mnenja strokovnjakov glede vplivov na okolje ne smejo biti predmet pritiska #video