Nepozabni projekti naših evroposlancev (I.)

V javnosti ni veliko zanimanja za evropske teme, čeprav je tudi res, da mediji o njih ne poročajo obširno. Udeležba na dozdajšnjih evropskih volitvah, ki bodo 25. maja, je bila porazna. Prvič smo evroposlance volili junija 2004, takoj po vstopu Slovenije v EU, a je na volišča prišlo le 28 odstotkov volivcev. Enako udeležbo smo zabeležili leta 2009.

Oddaljeni in dobro plačani V Sloveniji prevladuje občutek, da sta Bruselj in Strasbourg, kjer zaseda Evropski parlament (EP), oddaljena od ljudi. Marsikdaj je v javnosti slišati kritična mnenja o tem, da so poslanci predobro plačani za "učinek", ki ga dajo od sebe.

Ker smo predvidevali, da se naši evroposlanci z marsičem od napisanega ne bodo strinjali, smo v Strasbourgu preverjali, kako nas bodo prepričali o nasprotnem. Prosili smo jih za kratke in za ljudi razumljive odgovore o treh njihovih "nepozabnih projektih" v iztekajočem se mandatu, s katerimi se lahko pohvalijo. Preverite, ali so vas prepričali.

Le tri mi našteti ni SDS, največja opozicijska stranka v državnem zboru, se na evropski ravni združuje v Evropsko ljudsko stranko (ELS) in ima tri evroposlance. Na volitvah 25. maja bo nosilec liste slovenskih demokratov skoraj zagotovo zdajšnji evroposlanec Milan Zver, ki ima težavo izpostaviti le tri dosežke.

"V tem mandatu je bilo več sto dogodkov v Sloveniji, Bruslju in Strasbourgu ter še kje, v EP sem pripeljal več kot 2500 obiskovalcev, imel nešteto osebnih komunikacij s ključnimi funkcionarji v EU, skrbel sem za stalen stik z volilnim telesom, pisarni v Bruslju in Sloveniji sta delali intenzivno. Sodeloval sem celo na predsedniških volitvah."

Zver zna napihniti proračun Šolski minister v prvi vladi Janeza Janše je kot poročevalec napisal poročilo Mladi in mobilnost in se pohvalil, da so na področju izobraževanja in mladih kot edini povečali proračun za 43 odstotkov za program Erasmus+. "Skupaj z jamstveno shemo za mlade je to velik uspeh vseh, ki smo delali na področju mladine."

Zver izpostavlja sodelovanje z ranljivimi družbenimi skupinami (duševno bolni, mladi s posebnimi potrebami, kmečke žene, mladi kmetje, ženske, ki so žrtve nasilja). "Skupaj smo organizirali javne tribune doma in v Bruslju, prirejali razstave, organizirali evropske večere. Vzemimo kot primer mlade kmete. Zanje je v novi skupni kmetijski politiki za obdobje 2014–2020 namenjen dodaten denar, in to je rezultat delovanja odbora za kmetijstvo tega sklica."

Zver zna pisati splošne formulacije Kot tretji dosežek Zver navaja strokovno in politično delo zunaj odborov. A nas niso zanimale splošne formulacije, kot je na primer ta, da je "združeval slovenske poslance ob pomembnih nacionalnih obletnicah na konferencah, proslavah, izdajanju zbornikov".

Ko Zofija požene Evropo Zofija Mazej Kukovič (SDS/ELS) se strinja, da je v javnosti malo zanimanja za evropske teme. "Na videz oddaljeno evropsko politiko moramo približati ljudem in povrniti zaupanje." Kakšen je njen prispevek? V Sloveniji izvaja projekt Požen' Evropo z ekipo mladih, ki širi dobre evropske ideje in prakse v Slovenijo, na primer o razpisih, natečajih, pripravništvih in štipendijah, ki jih ponuja EU.

Ko Zofija poveže motiko in računalnik Ministrica za zdravje v prvi Janševi vladi je pripravila natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta. "Fokus drugega natečaja so podjetniške ideje in samozaposlitev. Trenutno je v Sloveniji 26.300 hektarov obdelovalne zemlje v zaraščanju, pri tem pa vsako leto uvozimo za več kot milijardo evrov hrane iz tujine. Hrane, ki bi jo lahko pridelali sami … Čas je, da povežemo motiko z računalnikom."

Kot tretji projekt Mazej Kukovičeva poudarja resolucijo o poplavah, ki jo je pripravila novembra 2012. Opozorila je na posledice poplav v Sloveniji, to vprašanje izpostavila v ELS, Slovenija pa je pridobila 14 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada za sanacijo po poplavah.

Splahnela motivacija Romane Jordan Tretja poslanka SDS Romana Jordan 25. maja ne bo več kandidirala. Pred kratkim je zapisala, da ima delo evroposlanke tudi temnejše plati, da trpi zasebno življenje, "da si kot politik ves čas potencialno na sramotilnem stebru" in da ji je motivacija plahnela tudi zaradi "negativnih in neperspektivnih" razmer v slovenski politiki. Tako kot Tanji Fajon (SD/S&D) tudi Jordanovi ni uspelo svojega dela skrčiti na tri projekte, poslala nam je tudi štirikrat več besedila od zahtevanega.

A poglejmo, s čim se lahko pohvali nekdanja podpredsednica SDS. V zvezi s pravico do zdravega okolja in s tem povezanih delovnih mest Jordanova izpostavlja sodelovanje pri dokumentih o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa, o vzpostavitvi programa Zdravje za rast in mnenji o zeleni knjigi komisije o ravnanju z biološkimi odpadki v EU.

Mladi raziskovalci ji bodo hvaležni Na področju varnejše uporabe jedrske energije je Jordanova poročevalka za direktivo, ki bo omogočala "doseganje najvišjih standardov jedrske varnosti in nadaljnjo krepitev naše varnostne kulture". V okviru projekta Obzorje 2020 je poslanka SDS aktivno sodelovala v delovni skupini ELS. EP je nato dosegel oblikovanje nove postavke za države, ki so slabše črpale sredstva raziskovalnih programov. "Med drugim smo poslanci dosegli tudi povečanje sredstev za mlade raziskovalce."

Tanja Fajon, evroposlanka Socialnih demokratov, ki še niso razkrili nosilca liste (med možnimi kandidati je tudi predsednik stranke Igor Lukšič), izpostavlja prizadevanje za učinkovitejšo zakonodajo na področju boja proti korupciji.

Kako bi preživeli brez mnenja Evropske komisije? "Aktivno sem se zavzemala za čimprejšnjo objavo poročila Evropske komisije o stanju korupcije v državah članicah EU; v času, ki je pokazal, da je korupcija v Sloveniji vseprisotna in da je vpeta v različne pore družbe, a hkrati tudi v času labilnega delovanja protikorupcijskih struktur (odstop KPK), je bilo mnenje Evropske komisije, kot objektivnega in verodostojnega opazovalca, bistvenega pomena."

Zdravljenje s knjigami in priročniki Kako konkretno vam zveni tole? "V okviru svojih aktivnosti v EP sem se v petletnem mandatu zavzemala za dvig zavesti Slovencev o pravicah bolnikov ter o pravicah, ki jih pri zdravljenju nasploh imamo. Podprla sem nekaj kongresov in konferenc na temo zdravja, zlasti tiste s področja redkih bolezni, ter omogočila izdajo priročnikov in knjig, ki so v pomoč tako stroki kot tudi bolnikom."

Nekdanja novinarka RTV Slovenija je bila v EP poročevalka za odpravo vizumov za države Zahodnega Balkana. "Svoboda potovanja je ljudem iz naše nekdanje skupne države odprla nove priložnosti, zajezila organizirani kriminal in trgovino z ljudmi kot spodbudila pomembne reforme za politični in gospodarski napredek na njihovi poti do EU."

Ob 11. uri bomo objavili še odgovore Mojce Kleve Kekuš, Lojzeta Peterleta, Jelka Kacina in Iva Vajgla.