Nemška vlada vztraja pri spoštovanju arbitražne odločitve

"Mednarodna arbitraža je pomemben instrument mednarodnega prava in igra pomembno vlogo pri reševanju meddržavnih sporov," je tiskovni predstavnik Martin Schäfer dejal danes v Berlinu, so sporočili z nemškega zunanjega ministrstva.

Spomnil je, da sta se Slovenija in Hrvaška s podpisom sporazuma 4. novembra 2009 skupaj odločili, da dvostranski spor o meji predata mednarodni arbitraži.

"Spoštovanje integritete mednarodnih sodišč je v interesu vseh držav"

"Ne glede na vsebino odločitve je iz vidika nemške vlade pomembno načelo mednarodnega prava, da se odločitve arbitraže spoštuje in da jih stranke uresničijo. Spoštovanje integritete mednarodnih sodišč je v interesu vseh držav. Članice Evropske unije morajo biti pri tem dober zgled," je dodal.

Na vprašanje časnika Delo, ali se bo Nemčija bolj angažirala pri zadevi tudi zato, ker ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja še z nekaterimi drugimi sosedami, je odgovoril, da ne ve točno, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih. S stališča nemške države je še enkrat poudaril, da je treba odločitve arbitraže in sodišč spoštovati in uresničevati.

Na vprašanje, ali bo Nemčija Hrvaško in Slovenijo pozvala k spoštovanju odločitve mednarodne arbitraže, je odgovoril, da so to že naredili in bodo počeli tudi v prihodnje, "na to se lahko zanesete", še piše Delo.

V sredo so z nemškega veleposlaništva v Ljubljani sporočili, da nemška vlada pričakuje, da bosta Hrvaška in Slovenija uresničili odločitev sporazuma v pol leta, kot je to dogovorjeno v sporazumu. Nemško veleposlaništvo v Zagrebu je v četrtek pred objavo sodbe v arbitražnem postopku v sporu o meji s Slovenijo pozvalo Hrvaško, naj spoštuje in uveljavi odločitev sodišča.

"Treba je začeti reševati težave. Zdaj potrebujemo državnike, pogumne ljudi," po odločitvi arbitražnega sodišča meni nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor. Foto: Matej Leskovšek

Kosorjeva ne izključuje možnosti, da bi Slovenija blokirala Hrvaško pri vstopu v schengen

Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je leta 2009 podpisala arbitražni sporazum, je danes dejala, da ni izključeno, da bi Ljubljana skušala blokirati vstop Hrvaške v schengensko območje. Dejala je, da je Slovenija vedno, ko je ocenila, da lahko, uporabila silo ter spomnila na blokado na vstop Hrvaške v EU.

"Mogoče je, da bodo zdaj posegli po tem orodju. Vendar so zdaj razmere drugačne, tudi mi smo članica EU in položaj je drugačen," je povedala Kosorjeva za regionalno televizijo N1.

Po njenem mnenju se položaj Hrvaške do drugih držav, s katerimi ima spore glede meje, kljub odločitvi arbitražnega sodišča ni spremenil. "Treba je začeti reševati težave, zdaj potrebujemo državnike, pogumne ljudi," je dejala.

"Hrvaška še naprej meni, da ima morje kot do zdaj"

"Sporazum o arbitraži je bil od začetka nepravičen in je rezultat izsiljevanja slovenske strani. Šlo je za ultimat, ali boste podpisali sporazum ali ne boste vstopil v EU," pa je povedal nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je bil eden redkih poslancev v hrvaškem saboru, ki leta 2009 ni podprl arbitražnega sporazuma. Takrat je bil član SDP, danes pa je predsednik zunajparlamentarne levičarske stranke Naprej Hrvaška!.

"Sporazum o arbitraži je bil od začetka nepravičen in je rezultat izsiljevanja slovenske strani," meni nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović. Foto: Tina Deu

Josipović je izpostavil, da je sporazum nepravičen, ker je v veliki meri vnaprej sugeriral, kakšna bo arbitražna sodba. "Rešitev je v nasprotju z mednarodnim pravom, to je tudi razlog, zakaj Slovenija ni želela na Meddržavno sodišče ZN, ki ureja spore med državami. Na njem bi Slovenija zagotovo izgubila," meni.

Ni pa želel ugibati, kaj bo sledilo četrtkovi arbitražni sodbi o meji med Slovenijo in Hrvaško, a je poudaril, da bi bilo najslabše, če bi vročekrvneži sprožili kakšen incident. "Dejstvo je, da Slovenija od četrtka meni, da ima morje, kot je določila arbitraža, Hrvaška še naprej meni, da ima morje, kot je bilo do zdaj po vseh znanih standardih mednarodnega prava. Ta dva vidika sta nezdružljiva," je sklenil Josipović, ki se je po petletnem predsedniškem mandatu vrnil k profesorski in znanstveni karieri na zagrebški pravni fakulteti.

"Slovenija bo prihodnji teden Hrvaški poslala posebno noto"

Premier Miro Cerar je danes v izjavi za medije dejal, da se izvrševanje arbitražne odločbe ne more začeti že danes. Napovedal je, da se bo Slovenija na hrvaško stran prihodnji teden obrnila tudi s posebno noto glede začetka implementacije razsodbe. Za njeno koordinacijo bo skrbela posebna skupina.

Miro Cerar opozarja, da bi morebitni incidenti v Piranskem zalivu poslabšali odnose med državama. Foto: Matej Leskovšek

Cerar je po današnjem srečanju z župani občin, ki jih zadeva razsodba arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, spomnil, da je časa za pripravo dejanj za implementacijo sodbe šest mesecev, posamezna dejanja pa se bodo odvijala tudi pozneje.

Za koordinacijo implementacije bo skrbela posebna skupina. Ta je do zdaj delovala neformalno oz. "čim manj opazno", zdaj, ko je sodba znana, pa jo bodo preoblikovali v formalno skupino. Vlada jo bo po napovedi Cerarja ustanovila prihodnji teden.

Cerar je že v četrtek dejal, da ne dvomi, da bo Slovenija lahko mirno začela korake v smeri implementacije, seveda pa je treba doseči neko sodelovanje s Hrvaško, ki sodbe ne priznava.

"Vsaka provokacija bi poslabšala medsebojne odnose"

O tem se bo 12. julija v Ljubljani pogovarjal tudi s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Pri tem pa, kot je večkrat javno poudaril, ne namerava pristati na nove pogovore o meji, ampak se bo pogovarjal zgolj o implementaciji sodbe, ki je za Slovenijo pravno obvezujoč akt za obe državi v sporu.

O napovedi hrvaških ribičev, da nameravajo še vedno loviti do sredine Piranskega zaliva, je premier danes še dejal, da bi bilo neprimerno, če bi naša ali hrvaška stran izzivali drugo stran. Vse državljane, tudi ribiče, je zato Cerar pozval, naj se vzdržijo tovrstnih dejanj. Vsaka provokacija bi namreč poslabšala medsebojne odnose, je ocenil premier.